S temi ukrepi bo EU okrepila svoje ambicije na področju trajnostnega financiranja. Nova strategija za trajnostno financiranje določa več pobud za obvladovanje posledic podnebnih sprememb in drugih okoljskih izzivov, hkrati pa povečuje naložbe in vključenost malih in srednjih podjetij v prehod EU na trajnostno gospodarstvo. S predlogom evropskega standarda za zelene obveznice se bo oblikoval kakovosten prostovoljni standard za obveznice, s katerimi se financirajo trajnostne naložbe. Poleg tega je Evropska komisija sprejela tudi delegirani akt o informacijah, ki jih morajo razkriti finančna in nefinančna podjetja o tem, kako trajnostne so njihove dejavnosti.
V zadnjih letih je EU postala veliko bolj ambiciozna pri obvladovanju posledic podnebnih sprememb. Evropska komisija je že sprejela posebne ukrepe, da bi zgradila temelje trajnostnega financiranja. Trajnostnost je osrednji element okrevanja EU po pandemiji, finančni sektor pa bo ključnega pomena pri doseganju ciljev evropskega zelenega dogovora. Nova strategija o trajnostnem financiranju zajema šest sklopov ukrepov. Gre za razširitev obstoječega nabora orodij za trajnostno financiranje, kar bo olajšalo dostop do financiranja prehoda. Naslednji sklop zajema izboljšanje vključenosti malih in srednjih podjetij ter potrošnikov, tako da se jim zagotovijo ustrezna orodja in spodbude za dostop do financiranja prehoda. Cilji nove strategije je tudi krepitev odpornosti gospodarskega in finančnega sistema na tveganja glede trajnostnosti, povečanje prispevka finančnega sektorja k trajnostnosti, zagotovitev integritete finančnega sistema EU in spremljanje njegovega urejenega prehoda na trajnostnost ter razvoj mednarodnih pobud in standardov za trajnostno financiranje ter podpora partnerskim državam EU.
Evropska komisija bo do konca leta 2023 poročala o izvajanju strategije in dejavno podpirala države članice pri prizadevanjih za trajnostno financiranje.
Predlog uredbe o evropskem standardu za zelene obveznice vzpostavlja kakovosten prostovoljni standard, ki bo na voljo vsem izdajateljem (zasebnim in državnim), da bi podprli financiranje trajnostnih naložb. Zelene obveznice se že uporabljajo za zbiranje finančnih sredstev v sektorjih, kot so proizvodnja in distribucija energije, z viri gospodarna stanovanja in nizkoogljična prometna infrastruktura. Za te obveznice vlada veliko zanimanje med vlagatelji. Vendar obstaja potencial za razširitev in povečanje okoljskih ambicij trga zelenih obveznic. Z evropskim standardom za zelene obveznice se bo vzpostavil t. i. zlati standard za način, kako lahko podjetja in javni organi uporabijo zelene obveznice za zbiranje sredstev na kapitalskih trgih za financiranje ambicioznih naložb, hkrati pa izpolnjujejo stroge zahteve glede trajnostnosti in ščitijo vlagatelje pred lažnim zelenim oglaševanjem.
Veljalo bo, da bodo imeli izdajatelji zelenih obveznic na voljo zanesljivo orodje, s katerim bodo dokazali, da financirajo zelene projekte, usklajene s taksonomijo EU. Na drugi strani pa bodo vlagatelji, ki kupujejo obveznice, lažje videli, da so njihove naložbe trajnostne, s čimer se bo zmanjšalo tveganje lažnega zelenega oglaševanja.
Novi evropski standard za zelene obveznice bo na voljo vsem izdajateljem zelenih obveznic, vključno z izdajatelji zunaj EU. Predlagani okvir vsebuje štiri ključne zahteve. In sicer je treba sredstva, pridobljena z obveznico, v celoti dodeliti projektom, usklajenim s taksonomijo EU. Prav tako je treba s podrobnimi zahtevami glede poročanja zagotoviti popolno preglednost dodeljevanja sredstev, pridobljenih z obveznicami. Vse zelene obveznice EU bo moral preveriti zunanji ocenjevalec, s čimer se bo zagotovilo skladnost z uredbo in usklajenost financiranih projektov s taksonomijo. Za državne izdajatelje je predvidena posebna in omejena prožnost. Zunanji ocenjevalci, ki opravljajo storitve za izdajatelje zelenih obveznic EU, morajo biti registrirani pri Evropskem organu za vrednostne papirje in trge ter pod njegovim nadzorom. To bo zagotovilo kakovost in zanesljivost njihovih storitev in pregledov. Na ta način se bo zaščitilo vlagatelje in zagotovilo celovitost trga. Za državne izdajatelje je predvidena posebna in omejena prožnost.
Glavni cilj je oblikovati nov zlati standard za zelene obveznice, ki ga je mogoče primerjati z drugimi tržnimi standardi, in si pozneje morda prizadevati za uskladitev. Cilj tega standarda bo odpravljati težave zaradi lažnega zelenega oglaševanja in zaščititi integriteto trga, da se zagotovi financiranje legitimnih okoljskih projektov. Evropska komisija bo sedaj ta predlog predložila Evropskemu parlamentu in Svetu EU v okviru sozakonodajnega postopka.
Poleg že omenjene strategije za trajnostno financiranje in evropskega standarda za zelene obveznice je Evropska komisija sprejela še delegirani akt o dopolnitvi uredbe o taksonomiji, ki od finančnih in nefinančnih podjetij zahteva, da vlagateljem zagotovijo informacije o okoljski uspešnosti svojih sredstev in gospodarskih dejavnosti. Trgi in vlagatelji potrebujejo jasne in primerljive informacije o trajnosti, da bi preprečili lažno zeleno oglaševanje. Ta akt določa vsebino, metodologijo in prikaz informacij, ki jih morajo razkriti velika finančna in nefinančna podjetja o deležu svojih poslovnih, naložbenih ali posojilnih dejavnosti, ki so usklajene s taksonomijo EU.
Nefinančna podjetja bodo morala razkriti delež svojega prometa, kapitala in odhodkov iz poslovanja, povezanih z okoljsko trajnostnimi gospodarskimi dejavnostmi, kot so opredeljene v uredbi o taksonomiji in delegiranem aktu EU o taksonomiji na področju podnebja, uradno sprejetem 4. junija, ter vseh prihodnjih delegiranih aktih o drugih okoljskih ciljih. Finančne institucije, zlasti velike banke, upravitelji premoženja, investicijska podjetja in zavarovalnice/pozavarovalnice, bodo morale razkriti delež okoljsko trajnostnih gospodarskih dejavnosti v skupnih sredstvih, ki jih financirajo ali v katera vlagajo.
Delegirani akt bo poslan v pregled Evropskemu parlamentu in Svetu EU za obdobje štirih mesecev z možnostjo enkratnega podaljšanja za dva meseca.
S sprejetimi predlogi je EU tako naredila še en pomemben korak k doseganju ciljev zelenega dogovora z zagotavljanjem celovitega pristopa k financiranju zelenega prehoda.