Dogovor določa zavezujoče letne cilje glede emisij toplogrednih plinov za države članice v sektorjih, ki trenutno niso vključeni v sistem EU za trgovanje z emisijami (EU ETS). Pri tem je pomembno, da doseženi dogovor Evropskega parlamenta in Sveta EU, ohranja predlog Evropske komisije za povečanje cilja zmanjšanja emisij v teh sektorjih z 29 odstotkov na 40 odstotkov do leta 2030 v primerjavi z ravnmi iz leta 2005.
Novi cilji zmanjšanja emisij za države članice se v primerjavi z letom 2005 gibljejo od deset do 50 odstotkov in bodo privedli do nadaljnjega približevanja emisij držav članic na prebivalca v letu 2030. Uredba o porazdelitvi prizadevanj zajema stavbe, kmetijstvo, odpadke, mala industrijska podjetja in promet. Primeri možnih ukrepov, ki jih lahko države članice sprejmejo za zmanjšanje emisij in doseganje svojih ciljev, vključujejo spodbujanje javnega prevoza, energetsko prenovo stavb, učinkovitejše sisteme ogrevanja in hlajenja ter podnebju prijaznejše kmetijske prakse.
Ta dogovor je zadnji korak k sprejetju zakonodajnega svežnja Evropske komisije Pripravljeni na 55 za uresničitev evropskega zelenega dogovora, ki sledi nedavnemu dogovoru, da se v Evropi do leta 2035 prenehajo prodajati novi avtomobili z emisijami CO2. To ponovno dokazuje, da EU izvaja svoje podnebne zaveze in prehaja od ambicij k ukrepanju. Glede na rusko vojno agresijo v Ukrajini kaže tudi, da se EU ne oddaljuje od svojega zelenega prehoda, temveč pospešuje prizadevanja, da bi do leta 2050 postala prva podnebno nevtralna celina na svetu.
V naslednjem koraku morata začasni dogovor zdaj Evropski parlament in Svet EU sprejeti še uradno. Ko bo ta postopek končan, bo novi zakonodajni akt objavljen v uradnem listu EU in bo stopil v veljavo.