EU prva med zagovorniki trajnostnega financiranja

Evropska komisija je organizirala konferenco na visoki ravni o globalnem pristopu k trajnostnemu financiranju.

EU se je marca lani zavezala, da bo prevzela vodilno vlogo pri reformi finančnega sistema v podporo prehodu na trajnostno gospodarstvo, pri tem pa sprejela prvi akcijski načrt za financiranje trajnostne rasti in izvedla prvo uspešno konferenco na visoki ravni o trajnostnem financiranju. Leto dni pozneje je bila nova konferenca na to temo priložnost, da spodbudi mednarodno sodelovanje, poišče možnosti za sinergije in izrazi trdna zavezanost povezanemu mednarodnemu finančnemu sistemu, ki podpira usmerjanje zasebnega kapitala v trajnostne projekte. To je tudi del prizadevanj v okviru unije kapitalskih trgov za povezovanje financ s posebnimi potrebami evropskega gospodarstva, s čimer se bo prispevalo k ogljično nevtralni agendi EU.

Predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker je dejal, da konferenca pošilja jasno sporočilo, da je treba povečati trajnostno financiranje na svetovni ravni. Prav tako je konferenca pokazala na odločenost EU in njenih partnerjev, da omogočijo prehod na podnebno nevtralno in krožno gospodarstvo, ki ga podpira zasebni kapital. Z vzpostavitvijo mednarodne mreže za trajnostno financiranje bi se ta cilj podpiral tudi zunaj EU. Zaradi nujnosti in pomembnosti tega projekta je izrazil upanje, da se bo ta trend nadaljeval še v prihodnjih letih.

Po besedah podpredsednika Evropske komisije Valdisa Dombrovskisa, pristojnega za finančno stabilnost, finančne storitve in unijo kapitalskih trgov, bo EU vztrajala pri zavezah, ki jih je sprejela s pariškim podnebnim sporazumom. V okviru tega načrta je bila EU prva med zagovorniki trajnostnega financiranja, saj je spoznala, da je spodbujanje zasebnega kapitala bistveno za podporo prehoda na podnebno nevtralno in trajnostno gospodarstvo. Do danes so tudi druge države znatno napredovale na tem področju. Zato je po njegovih besedah čas, da združijo moči in trajnostno financiranje postavijo za globalni standard.

Komisija je v nedavno sprejetem razmisleku Trajnostna Evropa do leta 2030 predlagala, da bi bilo primerno vzpostaviti mednarodno mrežo jurisdikcij, sestavljeno iz nastajajočih trgov, razvitih držav in držav v razvoju, zavezanih k spodbujanju trajnostnega financiranja. Zato komisija podpira pobudo za koalicijo finančnih ministrov za podnebne ukrepe, ki jo vodita Finska in Čile ter jo podpira Svetovna banka. Delo koalicije za zagotavljanje hitrejšega prehoda na podnebno nevtralno gospodarstvo z javnofinančno in gospodarsko politiko je še kako potrebno in skladno z ambicijami komisije, da zagotovi prehod na podnebno nevtralno gospodarstvo do leta 2050. Koalicija bi dopolnjevala mrežo za trajnostno financiranje, ki bi bila osredotočena na usklajevanje nacionalnih in regionalnih pobud na področju politike finančnih storitev, ki v finančni sektor uvajajo trajnost.

Ker bo za omejitev globalnega segrevanja na manj kot dve stopinji Celzija do leta 2030 potrebnih približno 6,2 bilijona evrov letnih naložb v nizkoogljično infrastrukturo, je cilj povečanja trajnostnega financiranja še zlasti pomemben. Samo v EU bo za doseganje ciljev energetske in podnebne politike iz pariškega sporazuma v obdobju 2021–2030 potrebnih dodatnih 180 milijard evrov več kot običajno. Vedno bolj obremenjene javne blagajne ne bodo zadostovale za te naložbene potrebe. Komisija si bo še naprej prizadevala za ohranitev intenzivnega mednarodnega sodelovanja na področju trajnostnega financiranja, in sicer namerava tesno sodelovati z vsemi ustreznimi mednarodnimi partnerji, da bi dosegla večjo usklajenost različnih okvirov politike in orodij na področju finančnih storitev, ki v finančni sektor uvajajo trajnost.