Slovenija bo v obdobju 2021–2027 prejela 3,26 milijarde evrov sredstev kohezijske politike za podporo trajnostnemu razvoju gospodarstva. Podrobnosti in strategija za te naložbe so določene v sporazumu o partnerstvu med Slovenijo in Evropsko komisijo, ki je bil sprejet danes. Sporazumi o partnerstvu se osredotočajo na prednostne naloge EU ter opredeljujejo prednostne strategije in naložbe, ki jih določi vsaka država članica. Predstavljajo seznam nacionalnih in regionalnih programov za izvajanje naložb na terenu, prilagojenih potrebam države, vključujejo pa tudi okvirno letno dodelitev finančnih sredstev za vsak program. Sporazum o partnerstvu s Slovenijo je 20. po vrsti.
S temi sredstvi EU se bodo obravnavale regionalne razlike v državi. Podprla bodo namreč inovacije in konkurenčnost, omogočila digitalno preobrazbo gospodarstva, zagotovila naložbe v socialno vključenost, spretnosti in znanja ter zaposlovanje in prispevala k doseganju ciljev Slovenije na področju podnebja in biotske raznovrstnosti.
Slovenija bo v okviru Evropskega sklada za regionalni razvoj in Kohezijskega sklada vložila 806 milijonov evrov v okolju prijaznejši, nizkoogljični prehod na ogljično nevtralno in odporno gospodarstvo. Sredstva bodo prispevala k razogljičenju države in razvoju OVE. Naložbe bodo namenjene zlasti sončni in vetrni energiji ter izboljšanju energijske učinkovitosti stavb.
S pomočjo sredstev EU se bodo tudi ublažila tveganja, povezana s podnebnimi spremembami, spodbujalo krožno gospodarstvo v podjetjih, zagotovilo učinkovito gospodarjenje z vodnimi viri ter varovali ekosistemi in biotska raznovrstnost.
Z 249 milijoni evrov iz Sklada za pravični prehod pa se bo spodbudil pravičen energetski prehod, saj bodo ta sredstva podprla odmik Savinjsko-Šaleške regije od premoga do leta 2033 in prestrukturiranje Zasavske regije. Sklad za pravični prehod bo osredotočen zlasti na krepitev priložnosti za usposabljanje in zaposlovanje, s čimer bo prispeval k diverzifikaciji in odpornosti lokalnega gospodarstva ter oživitvi degradiranih območij.
V okviru kohezijske politike vsaka država članica v sodelovanju z Evropsko komisijo pripravi sporazum o partnerstvu, ki je strateški dokument za načrtovanje naložb iz skladov kohezijske politike (ESRR, ESS+ in Kohezijskega sklada), Sklada za pravični prehod in ESPRA v večletnem finančnem okviru.