Mehanizem EU za ogljično prilagoditev (CBAM) na mejah bo izenačil ceno ogljika, plačanega za izdelke EU, ki delujejo v okviru sistema EU za trgovanje z emisijami (ETS), in ceno za uvoženo blago. Tako bodo podjetja, ki uvažajo izdelke v EU, zavezali k nakupu tako imenovanih certifikatov CBAM, s čimer bodo plačali razliko med ceno ogljika, plačano v državi proizvajalki, in ceno ogljičnih pravic v EU ETS. To bo države nečlanice EU spodbudilo k povečanju podnebnih ambicij. Samo države z enakimi podnebnimi ambicijami kot EU bodo lahko izvažale v EU brez nakupa certifikatov CBAM. Nova pravila bodo torej zagotovila, da selitev proizvodnje iz EU v države z manj ambicioznimi politikami ne bo ogrozila podnebnih prizadevanj EU.
Nov predlog zakona bo prvi te vrste in je popolnoma skladen s pravili Svetovne trgovinske organizacije. Uporabljal se bo od 1. oktobra 2023, vendar s prehodnim obdobjem, v katerem bodo obveznosti uvoznika omejene le na poročanje. Da bi se izognili dvojni zaščiti industrije EU, bosta trajanje prehodnega obdobja in popolna uvedba CBAM povezana s postopnim opuščanjem brezplačnih pravic v okviru reforme EU ETS, o čemer pogajanja še potekajo in bodo rezultati v uredbo CBAM vključeni kasneje. Ko bo mehanizem začel veljati v celoti, bo zajel več kot 50 odstotkov emisij sektorjev, zajetih v sistem EU ETS.
CBAM bo zajemal železo in jeklo, cement, aluminij, gnojila in elektriko, kot je predlagala Evropska komisija, ki bo pred koncem prehodnega obdobja ocenila, ali naj razširi področje uporabe na drugo blago, pri katerem obstaja tveganje selitve CO2, s ciljem vključitve vsega blaga, ki ga zajema EU ETS do leta 2030. Ocenila bo tudi metodologijo za posredne emisije in možnost vključitve več izdelkov na koncu proizvodne verige.
Upravljanje CBAM bo zdaj bolj centralizirano, za večino nalog pa bo odgovorna Evropska komisija, ki bo do konca leta 2027 izvedla popoln pregled CBAM, vključno z oceno napredka, doseženega v mednarodnih pogajanjih o podnebnih spremembah, ter vpliva na uvoz iz držav v razvoju, zlasti najmanj razvitih držav.
EU pospešeno odpravlja svojo odvisnost od ruskega uvoza fosilnih goriv
Cilj začasnega dogovora o predlogu REPowerEU je okrepiti strateško avtonomijo EU z diverzifikacijo oskrbe z energijo ter povečanjem neodvisnosti in varnosti oskrbe EU z energijo.
V praksi to pomeni, da bodo države članice EU lahko svojim nacionalnim načrtom za okrevanje in odpornost v okviru NextGenerationEU dodale novo poglavje REPowerEU, da bi financirale ključne naložbe in reforme, ki bodo pomagale doseči cilje REPowerEU.
Med ključnimi cilji REPowerEU bo povečanje odpornosti, varnosti in trajnosti energetskega sistema EU s potrebnim zmanjšanjem odvisnosti od fosilnih goriv in diverzifikacijo oskrbe z energijo na ravni EU, vključno s povečanjem uporabe OVE, energetske učinkovitosti in skladiščnih zmogljivost.
Poglavja REPowerEU v načrtih držav članic za okrevanje in odpornost opisujejo nove reforme in naložbe, ki so se začele od 1. februarja 2022 dalje, in/ali povečan del reform in naložb, vključenih v že sprejete načrte za okrevanje in odpornost, v skladu z njihovimi cilji.
Obseg poglavij bo med drugim vključeval povečanje energetske učinkovitosti v stavbah in kritični energetski infrastrukturi, razogljičenje industrije, povečanje proizvodnje in uporabe trajnostnega biometana ter obnovljivega ali čistega vodika, povečanje deleža in pospešitev uvajanja OVE, izboljšanje energetske infrastrukture in objektov za izpolnjevanje takojšnjih potreb po varnosti oskrbe s plinom zlasti za omogočanje diverzifikacije oskrbe v interesu EU, vključno z utekočinjenim zemeljskim plinom, reševanje energetske revščine, spodbujanje zmanjšanja povpraševanja po energiji, obravnavanje notranjih in čezmejnih ozkih grl pri prenosu in distribuciji energije, podporo shranjevanju električne energije, pospeševanje rabe OVE in podporo brezemisijskega prometa in njegove infrastrukture, vključno z železnico.
Sozakonodajalca sta se strinjala, da bodo viri financiranja Sklad za inovacije (60 odstotkov) in sredstva iz prodanih emisijskih kuponov (40 odstotkov). Sredstva bodo skladno s stališčem Sveta EU dodeljevali po formuli, ki bo upoštevala kohezijsko politiko, odvisnost držav članic od fosilnih goriv in rast cen naložb.
Države članice, ki imajo neporabljena kohezijska sredstva iz prejšnjega večletnega finančnega okvira (2014–2020), jih bodo lahko uporabile za podporo malim in srednje velikim podjetjem ter ranljivim gospodinjstvom, ki jih je še posebej prizadelo povišanja cen energije.
Dogovora bosta stopila v veljavo, ko ju bodo še uradno potrdili države članice Sveta EU in Evropski parlament.