S tem namenom uvaja merila za ugotavljanje, kaj so zelene ali trajnostne dejavnosti.
Evropski poslanci bodo na junijskem plenarnem zasedanju glasovali o okviru, ki določa, katere dejavnosti so lahko opredeljene kot trajnostne. S tem želi EU spodbuditi trajnostno financiranje. Okvir bi lahko vzpostavil evropski poenoten sistem klasifikacije, zagotovil jasne opredelitve za podjetja in investitorje ter spodbudil povečanje naložb zasebnega sektorja v prehod k ogljični nevtralnosti.
Trajnostni razvoj zahteva ohranjanje naravnih virov ter spoštovanje človekovih in socialnih pravic. Pomemben del tega je podnebna politika, saj sta omejevanje in blaženje posledic podnebnih sprememb vse bolj nujna.
EU se je zavezala k postopnemu zmanjševanju izpustov toplogrednih plinov. Tako Evropski zeleni dogovor, osrednja pobuda EU na področju podnebne politike, za cilj postavlja neto nič izpustov do leta 2050. Če želi EU doseči ta cilj, mora investirati v nove tehnologije. Evropska komisija ocenjuje, da Evropa za to v naslednjem desetletju potrebuje okoli 260 milijard evrov dodatnih investicij na leto.
Vendar pa javne naložbe ne bodo zadostovale, ampak se bodo v podnebju prijazne projekte vključiti tudi zasebni investitorji. To pa zahteva jasne kriterije, ki bodo določili kaj točno je trajnostno in okolju prijazno. Sicer namreč obstaja nevarnost, da bodo sredstva porabljena za projekte, ki se poslužujejo lažnega zelenega oglaševanja, a dejansko niso zeleni.
Nekaj držav EU je že začelo razvijati sisteme klasifikacije. Od poenotenih standardov EU bi imeli koristi tako podjetja, ki zbirajo sredstva, kot investitorji, ki želijo podpreti trajnostne projekte.
Uredba, ki opredeljuje trajnostne dejavnosti, zastavlja šest okoljskih ciljev in določa, da se gospodarska dejavnost šteje kot okoljsko trajnostna, če prispeva h kateremu koli od teh ciljev, ne da bi škodila kateremu koli od drugih. To pomeni, da gospodarske dejavnosti, ki okolju povzročajo več škode kot koristi, ne morejo biti opredeljene za trajnostne. Okoljsko trajnostne dejavnosti morajo spoštovati tudi človekove pravice in pravice delavcev.
Omenjeni okoljski cilji, ki jih morajo trajnostne dejavnosti zasledovati so: blažitev podnebnih sprememb, prilagajanje podnebnim spremembam, trajnostna raba ter varstvo vodnih in morskih virov, prehod na krožno gospodarstvo, preprečevanje in nadzorovanje onesnaževanja ter varstvo in ohranjanje biotske raznovrstnosti in ekosistemov.
Akterji na finančnih trgih, ki prodajajo finančne produkte, in velika podjetja z več kot 500 zaposlenimi bodo morali pokazati, kako in v kakšni meri njihove dejavnosti prispevajo k okoljskim ciljem, hkrati pa mora biti trajnost jasno izražena.
Decembra lani so pogajalci parlamenta in Sveta EU sklenili začasni sporazum o okviru, ki določa, katere dejavnosti so lahko opredeljene kot trajnostne trajnostne. Parlamentarna odbora za ekonomske zadeve in okolje sta sporazum podprla 28. maja 2020. Ko bodo nova pravila sprejeta, bo Evropska komisija v naslednjem koraku za vsak cilj razvila tehnične kriterije.
Kriteriji za področje blažitve in prilagajanja na podnebne spremembe naj bi bili pripravljeni do konca letošnjega leta, ostali pa do konca leta 2021. Kriteriji za vsak cilj bodo stopili v veljavo eno leto po sprejetju tehničnih kriterijev.