To je največji razpis za zbiranje predlogov v okviru trenutnega programa CEF Energy, tako v smislu prejetih vlog kot dodeljenih sredstev, in presega začetni okvirni proračun razpisa v višini 850 milijonov evrov. To je tudi prvi razpis v okviru revidirane uredbe TEN-E, ki vključuje projekte vodika in električnih omrežij na morju. Kot je poudarjeno v Draghijevem poročilu, so takšne čezmejne naložbe v energetsko infrastrukturo ključne za zagotavljanje konkurenčnosti Evrope. Prispevali bodo k ciljem EU o integraciji energetskih trgov in razogljičenju energetskega sistema.
Skupno so sredstva dodeljena za pet predlogov projektov in za 36 študij. Skoraj 750 milijonov evrov sredstev je namenjenih za osem projektov elektroenergetskega omrežja, vključno z električnimi omrežji na morju in pametnimi omrežji. Največ nepovratnih sredstev v višini 645 milijonov evrov je namenjenih projektu izgradnje inovativnega, prvega hibridnega povezovalnega daljnovoda v Baltskem morju, ki bo omogočil povezavo Danske in Nemčije ter integracijo 3 GW zmogljivost vetrnih elektrarn na morju. Nepovratna sredstva v višini skoraj 33 milijonov evrov bodo namenjena čezmejnemu projektu prenosne povezave med Madžarsko in Slovaško, ostalih šest projektov v Belgiji, Bolgariji, na Danskem, v Franciji, na Slovaškem in v Španiji pa bo prejelo nepovratna sredstva za podporne študije.
Kot pomoč pri razogljičenju industrije EU bodo za vodikovo infrastrukturo namenjena nepovratna sredstva za 21 razvojnih študij v vrednosti več kot 250 milijonov evrov. Pomagala bodo ublažiti naložbena tveganja, povezana s tem nastajajočim trgom, in dopolnil okvir vodikove politike, uveden v svežnju za trg vodika in razogljičenega plina. Sredstva so namenjena projektom v Avstriji, Belgiji, Češki, Danski, Estoniji, Finski, Franciji, Nemčiji, Grčiji, Italiji, Litvi, Latviji, Poljski, Portugalski, Španiji in Švedski.
Poleg tega bo EU s sredstvi v višini 250 milijonov evrov podprla tri projekte in devet pripravljalnih študij za izgradnjo infrastrukture za zajemanje in shranjevanje ogljika v Grčiji, v Severnem morju in na Danskem. Ti projekti naj bi do leta 2030 prispevali k cilju 50 milijonov ton letne zmogljivosti vbrizgavanja CO2, kot je poudarjeno v aktu o neto ničelni industriji.
Ta odločitev Evropske komisije sledi razpisu za financiranje tovrstnih projektov Instrumenta za povezovanje Evrope za leto 2024. Po oceni vlog, ki jo je opravila Evropska komisija, bo v prihodnjih tednih sledilo še uradno sprejetje odločitve, Evropska izvajalska agencija za podnebje, infrastrukturo in okolje (CINEA) pa bo nato pripravila sporazume o dodelitvi nepovratnih sredstev z upravičenci. Naslednji razpis instrumenta CEF Energy za zbiranje predlogov financiranja projektov energetske infrastrukture je načrtovan še v letošnjem letu.