Z njo k financiranju prehoda na zeleno gospodarstvo želi pritegniti zasebne vlagatelje.
Pobuda, ki se ji pridružujejo tudi Argentina, Kanada, Čile, Kitajska, Indija, Kenija in Maroko, je del mednarodnih prizadevanj za uresničevanje zavez iz pariškega podnebnega sporazuma glede oblikovanja nizkoogljičnega gospodarstva in Agende ZN 2030 o ciljih trajnostnega razvoja.
Za doseganje zastavljenih ciljev so potrebne namreč obsežne letne naložbe v energijo, promet, stavbe in vodno infrastrukturo do leta 2030, za kar pa samo javna sredstva ne bodo dovolj in je zato za naložbe pritegniti tudi zasebni kapital.
Podpredsednik Evropske komisije Valdis Dombrovskis, pristojen za evro in socialni dialog, ki je zadolžen tudi za finančno stabilnost, finančne storitve in kapitalski trg, je ob tem dejal, da bo samo za Evropo potrebno dodatno financiranje v višini med 175 in 290 milijard evrov letno. Uvedba te platforme je bistvenega pomena za spodbujanje naložb in preusmeritev kapitalskih tokov k podnebnim ciljem v obsegu, ki je potreben za najpomembnejši gospodarski prehod našega časa.
Platforma bo delovala kot forum za lažjo izmenjavo in koordinacijo pobud in pristopov za okoljsko trajnostno financiranje ob upoštevanju nacionalnih in regionalnih vidikov. Osredotočila se bo na okoljsko trajnostne pobude, zlasti na področjih taksonomij, razkritij, standardov in oznak, ki so temeljne za vlagatelje pri prepoznavanju in izkoriščanju zelenih naložbenih priložnosti po vsem svetu.