Evropski ministri za okolje, med njimi tudi slovenska ministrica Irena Majcen, so najprej govorili o nadaljnjih korakih po sprejemu globalnega podnebnega sporazuma decembra v Parizu, ki opredeljuje cilj omejitve globalnega segrevanja pod 2° Celzija s težnjo po omejitvi segrevanja pod 1,5° Celzija.
V razpravi so se odzvali na oceno nizozemskega predsedstva o ključnih elementih sporazuma ter na sporočilo o nadaljnjih korakih, ki ga je Evropska komisija sprejela 2. marca. Ključno vprašanje se nanaša na način implementacije Pariškega sporazuma v EU zlasti z vidika vključitve cikličnih petletnih pregledov ambicij zmanjševanja emisij v EU zakonodajo ter opredelitve EU do ambicioznega cilja zmanjšanja emisij, kot ga opredeljuje Pariški sporazum.
Ministrica Irena Majcen je v razpravi poudarila, da Slovenija podpira prizadevanja in aktivnosti za oceno in kasnejšo poglobljeno analizo rezultatov novega Pariškega sporazuma in opozorila, da mora Evropska komisija v realno kratkem času pripraviti tudi poglobljeno analizo med določili in zavezami Pariškega sporazuma na eni, ter predvidenimi ukrepi v EU podnebno-energetskem zakonodajnem okviru do leta 2030, na drugi strani.
Poleg tega je izpostavila tudi pomen vloge gozdov v Sloveniji ter dobrega gospodarjenja z njimi v preteklosti ter izrazila pričakovanje, da se bo v prihodnji razpravi v okviru zakonodaje podnebno-energetskega svežnja na primeren način upošteval tudi ta vidik.
Neformalno so ministri razpravljali še o ratifikaciji Pariškega sporazuma zlasti z vidika časovnice EU. Izkazalo se je, da je večina držav članic naklonjena njenemu čim prejšnjemu ratificiranju. Podpis Pariškega sporazuma bo sicer 22. aprila v New Yorku, veljati pa bo začel, ko ga bo ratificiralo najmanj 55 podpisnic, ki predstavljajo najmanj 55 odstotkov vseh emisij v svetu. Evropska komisija bo poleg tega v prihodnjih 12 mesecih predstavila še zadnje ključne zakonodajne predloge, ki bodo omogočili uresničevanje ciljev za leto 2030.