Podpredsednik Evropske komisije, pristojen za energetsko unijo, Maroš Šefčovič, komisar za podnebne ukrepe in energijo Miguel Arias Cañete ter ministri za energijo devetih držav članic EU, med njimi tudi Slovenije, in osmih pogodbenic Energetske skupnosti so se včeraj sestali v Bukarešti in se dogovorili o krepitvi regionalnega sodelovanja.
Sodelovanje v okviru pobude Komisije za energetsko povezanost srednje in jugovzhodne Evrope (pobuda CESEC), ki je zaživela leta 2015, že daje rezultate s krepitvijo solidarnosti ter omogočanjem varnejše in cenovno dostopnejše dobave plina tako državljanom kot tudi podjetjem v regiji. Ministrsko srečanje v okviru skupine na visoki ravni CESEC v Bukarešti je, kot so sporočili iz Bruslja, prelomen trenutek za celotno regijo in dviga solidarnost na novo raven, ki je potrebna za obravnavanje izzivov na področju energetike, s katerimi se sooča ta del Evrope.
Podpredsednik Komisije in evropski komisar za energetsko unijo Maroš Šefčovič je ob robu omenjenega srečanja dejal, da je sodelovanje v okviru pobude CESEC postalo šolski primer zgodbe o uspehu, ki dokazuje, da solidarnost je rešitev.
« Glede na hitrost dosežkov na področju plina zdaj širimo obseg regionalnega sodelovanja tudi na električno energijo, obnovljive vire energije in energijsko učinkovitost. Sodelovanje bo torej zajemalo vse razsežnosti energetske unije, ki je projekt, utemeljen na evropski solidarnosti. Rad bi se zahvalil vsem, ki so prispevali k temu, da je to sodelovanje postalo oprijemljivo. To je pozitivno in jasno sporočilo državljanom v regiji, koristi tega sodelovanja pa ne bodo ostale omejene le na energetske sisteme, ampak se bodo prelivale tudi na druga področja.“
Komisar za podnebne ukrepe in energijo Miguel Arias Cañete pa je izpostavil, da bomo po zaslugi politične zaveze na visoki ravni in pametne uporabe sredstev EU lahko še naprej dograjevali energetsko infrastrukturo, ki jo regija potrebuje. Z razširitvijo pobude CESEC s plina tudi na druga področja bomo tako zagotovili učinkovit dostop do alternativnih virov energije ter spodbudili konkurenčnost, nižanje cen in razogljičenje gospodarstev v regiji.
Ministri so sicer na včerajšnjem srečanju podpisali tudi memorandum o soglasju, ki dopolnjuje obstoječo pobudo CESEC in med drugim določa skupen razvoj trga električne energije, energijske učinkovitosti in obnovljivih virov energije. Vključuje tudi seznam prednostnih projektov, ki bi prispevali k izgradnji medsebojno povezanega regionalnega trga električne energije, ter posebne ukrepe za spodbujanje obnovljivih virov energije in naložb v povečanje energijske učinkovitosti v regiji z ogromnim potencialom za rast na teh področjih. Ministri so se dogovorili tudi o nacionalnih časovnih načrtih za izboljšanje regionalnih trgovinskih dogovorov.
Poleg tega je bil parafiran sporazum o dodelitvi nepovratnih sredstev v okviru Instrumenta za povezovanje Evrope za terminal za utekočinjeni zemeljski plin na Krku. Ministri so ponovno potrdili svojo zavezanost hitremu dokončanju preostalih prednostnih projektov na področju plina v okviru pobude CESEC ter sprejeli posodobljen akcijski načrt o trgu plina in regulativne vidike, ki prikazujejo napredek od septembra 2016.
Tekoči prednostni projekti v okviru pobude CESEC na področju plina so sicer čezjadranski plinovod (Trans-Adriatic Pipeline), ki poteka od Grčije preko Albanije in Jadranskega morja do Italije; povezovalni plinovod med Grčijo in Bolgarijo; povezovalni plinovod med Bolgarijo in Srbijo; okrepitev bolgarskega prenosnega sistema; okrepitev romunskega prenosnega sistema (kot dela koridorja Bolgarija–Romunija–Madžarska–Avstrija); terminal za utekočinjeni zemeljski plin na Krku in sistem za odvod utekočinjenega zemeljskega plina proti Madžarski. Drugi morebitni projekti vključujejo priobalni plinovod za prenos romunskega plina izpod morja v plinsko omrežje Romunije in okrepitev romunskega nacionalnega omrežja, nov terminal za utekočinjeni zemeljski plin v Grčiji ter povezovalni plinovod med Hrvaško in Srbijo.
Na srečanju sta bili ustanovljeni tudi dve novi delovni skupini operaterjev prenosnega sistema zemeljskega plina: ena je namenjena izvajanju povratnega toka na čezbalkanskem plinovodnem sistemu, druga pa „vertikalnemu koridorju“ med Bolgarijo, Grčijo, Romunijo in Madžarsko. Obe bo podpirala Evropska komisija.