To je glavna ugotovitev včerajšnjega posveta En.grids 013, ki je bil namenjen razvoju pametnih omrežij.
Kot je pojasnila direktorica Agencije za energijo Irena Praček, Evropa in svet ugotavljata, da so se v zgodbo z OVE zagnali prehitro. Izkazalo se je namreč, da dodana vrednost OVE ne bo takšna, kot so sprva mislili, predvsem zato ker niso bili pravočasno narejeni izračuni. Zato je treba zgodbo s pametnimi omrežji po njenem mnenju zapeljati pametno, ovrednotiti, koliko to stane in koliko bomo imeli dodatne vrednosti pri industriji, da se bo to splačalo. Seminarja se je udeležilo tudi nekaj predstavnikov Japonske agencijo za nove energetske in industrijske tehnologije NEDO, ki želijo s Slovenci sodelovati pri implementaciji pametnih skupnosti.
Tehnološka agencija Slovenije (SPIRIT) je oktobra lani z japonsko agencijo NEDO podpisala sporazum o sodelovanju, na podlagi katere je NEDO izbral dve japonski podjetji, ki bosta do 17. marca izvedli raziskavo o implementaciji pametnih skupnosti v Sloveniji. Gre za implementacijo novih tehnologij in poslovnih modelov (pametne hiše, pametna omrežja), cilj pa je vzpostaviti dolgoročno sodelovanje med podjetji obeh držav z dolgoročnimi učinki in prodorom na tuje trge. To prav tako odpira prostor za skupne investicije v industrije prihodnosti, je pojasnil v.d. direktorja agencije SPIRIT Slovenija Boštjan Skalar.
Da si mora Slovenija postaviti jasnejše cilje, kam želi, in do leta 2020 dodano vrednost povečati za najmanj 60 odstotkov, k temu pa lahko bistveno prispeva tudi energetski sektor na perspektivnih dejavnostih , kot so OVE in pametna omrežja, pa meni izvršna direktorica GZS Alenka Avberšek.
Da je na področju pametnih omrežjih veliko priložnosti so se strinjali vsi, so pa govorci opozorili tudi na težave, ki jih bomo morali rešiti, če ne želimo, da se zgodba pametnih omrežij konča enako kot zgodba OVE. Predvsem je treba ovrednotiti, koliko bo uvedba pametnih omrežij stala in koliko dodane vrednosti bo prinesla za industrijo. Za uvedbo pametnih omrežij pa bo potrebna tudi bolj prilagodljiva zakonodaja, poudarja Pračkova, saj zakonodajo preveč silimo v smer, da mora biti vsaka stvar, ki jo počne regulator, zapisana v zakonodajo. To bo velika zanka okoli vratu za pametna omrežja. Moti jo tudi, da v Sloveniji ni povezovalne zgodbe in da vsak dela nekaj zase.
Predsednik Tehnološke platforme za pametna omrežja prof. dr. Igor Papič je sicer prepričan, da smo v Sloveniji kljub vsemu sposobni stopiti skupaj. Kar se je konec lanskega leta zgodilo z OVE, ko so se močno znižale subvencije, kasneje pa še močno zvišal prispevek za OVE, je po njegovem mnenju logična posledica enosmerne politike. Do težav je prišlo, ker dajemo prednost OVE, pozabljamo pa na težave v omrežju in na pametna omrežja. Izpostavil je potrebo po velikem nacionalnem pilotnem projektu, ki je pomemben tudi za regulatorni vidik. S pametnimi omrežji je sicer mogoče znižati dolgoročne naložbe v distribucijsko omrežje, omogočiti domači industriji razvoj rešitev za prodor na globalne trge in dolgoročno zasledovati okoljske cilje, je prepričan.V začetni fazi – za raziskave in demonstracijske projekte je potrebnih od 20 do 40 milijonov evrov – v Tehnološki platformi za pametna omrežja računajo predvsem na evropska sredstva. Igor Papič ob tem poudarja, da moramo imeti na nacionalni ravni zelo jasno sliko, kaj želimo doseči s pametnimi omrežji, če hočemo kakovostno sodelovati z Japonci. Glede izvedbe nacionalnega demonstracijskega projekta so se sicer pojavili zapleti na direktoratu za energijo, a sam upa, da bo čim prej podpisano pismo o nameri. Do konca februarja naj bi pripravili tudi operativni načrt. Spomladi pričakujejo ustanovitev projektne pisarne v okviru SODO, kjer pričakujejo aktivno vključitev slovenske industrije, celotno dokumentacijo pa želijo pripraviti do konca letošnjega leta. V letu 2014 pa bi se nato začelo izvajati ta demonstracijski projekt. (pb)
Povzeto po sporočilu Energetika.net