Poročilo kaže, da je Evropa lani v nove vetrne elektrarne vložila le 17 milijard evrov medtem, ko je leta 2021 za naložbe v vetrne elektrarne namenila 41,4 milijarde evrov. Gre za najnižji znesek za naložbe od leta 2009 dalje, zato združenje vlade in oblikovalce politik opozarja, da je treba storiti več, če želi EU pospešiti izgradnjo vetrnih elektrarn, da bi okrepila svojo energetsko varnost in zagotovila dostopne cene električne energije. Trenutno intervencije na energetskem trgu in ostale ovire investitorje odvračajo od tovrstnih naložb, zato mora Evropa nujno obnoviti zaupanje vlagateljev. V nasprotnem primeru bi se lahko število novih vetrnih elektrarn zmanjšalo namesto povečalo, kot to predvideva načrt REPowerEU.
Lani je za naložbe v nove vetrne elektrarne največ namenila Nemčija (2,3 milijarde evrov), sledita ji Finska (2,1 milijarde evrov) in Poljska (1,9 milijarde evrov). Francija je bila edina država, ki je vlagala v vetrne elektrarne na morju, in sicer v dve vetrni elektrarni na morju s skupno zmogljivostjo 60 MW. Poročilo kaže, da je bilo 87 odstotkov naložb v EU.
S 17 milijardami evrov so bile financirane vetrne elektrarne s skupno zmogljivostjo 12 GW v vsej Evropi, od tega 10 GW v EU. Te vetrne elektrarne bodo zgrajene v naslednjih letih. Leta 2022 je EU namestila 16 GW novih vetrnih elektrarn, po ocenah združenja WindEurope pa naj bi EU v naslednjih petih letih v povprečju zgradila 20 GW novih vetrnih elektrarn. Združenje poudarja, da bi morala EU vsako leto zgraditi 31 GW novih vetrnih elektrarn, da bo dosegla svoje cilje do leta 2030. Tako pa lanske naložbe v nove vetrne elektrarne znašajo le 10 GW. Hkrati je upadlo tudi število naročil vetrnih turbin, zato EU gradi polovico manj novih vetrnih elektrarn, kot jih potrebuje.
Poročilo kaže, da je leta 2022 lastnika zamenjala rekordna količina zmogljivosti vetrne energije. Nakupi projektov so dosegli 22 GW, pri čemer je bilo več projektov v začetni fazi.
Skoraj vse financirane zmogljivosti so bile namenjene za vetrne elektrarne na kopnem. Francija je bila edina država, ki je financirala dva manjša projekta vetrnih elektrarn na morju s skupno močjo 60 MW. Nobena vetrna elektrarna na morju v komercialnem obsegu leta 2022 ni dosegla končne naložbene odločitve.
Glavni razlog za malo investicij v vetrne elektrarne v lanskem letu je, da vetrna industrija še vedno trpi zaradi višjih vhodnih stroškov in motenj v dobavni verigi. Naraščajoče stroške za surovine in mednarodno dostavo so samo še povečali ruska invazija na Ukrajino, visoka inflacija in skokovite cene električne energije med lansko energetsko krizo. Posledično so se stroški proizvodnje vetrnih turbin v Evropi v zadnjih dveh letih povečali za do 40 odstotkov. Da bi investicije odražale to povečanje vhodnih stroškov, bi morale vlade nujno zagotoviti, da so vse dražbe OVE popolnoma indeksirane.
Neusklajeni nujni ukrepi na trgih električne energije in intervencije na nacionalnih trgih so ustvarili negotovost in odvrnili vlagatelje. Omejitve prihodkov in nacionalni ukrepi za povrnitev sredstev so vplivali na sklepanje poslov pri projektih vetrne energije. To povečanje tveganja skupaj z naraščajočimi obrestnimi merami je odvrnilo naložbe v vetrno energijo v Evropi. Banke so za gradnjo novih vetrnih elektrarn zagotovile le 3,7 milijarde evrov nepovratnih sredstev. To predstavlja manj kot četrtino zneska v letu 2021 in najnižji znesek po letu 2005.
EU še ni uspelo odstraniti ovir za širitev vetrne energije. Postopek pridobivanja ustreznih dovoljenj za nove projekte vetrnih elektrarn še naprej ostaja preveč zapleten, kar vpliva tudi na pripravljenost vlagateljev, da vložijo denar v projekte v zgodnji fazi. Revizija direktive o OVE, o kateri trenutno razpravljata Evropski parlament in Svet EU, naj bi kmalu vnesla ključne izboljšave v evropsko zakonodajo. To vključuje prevladujoč javni interes, krajše roke za izdajo dovoljenj in več digitalnih postopkov izdajanja dovoljenj.