Nova Evropska komisija pod vodstvom Ursule von der Leyen je predstavila zeleni dogovor.
Evropski zeleni dogovor je načrt, kako bo Evropa do leta 2050 postala prva podnebno nevtralna celina ob spodbujanju gospodarstva, izboljšanju zdravja in kakovosti življenja ljudi, skrbi za naravo in zagotavljanju, da nihče ne bo prezrt. Evropski zeleni dogovor vsebuje časovni načrt z ukrepi za učinkovitejšo rabo virov s prehodom na čisto, krožno gospodarstvo in zaustavitev podnebnih sprememb in izgube biotske raznovrstnosti ter zmanjšanje onesnaževanja. V njem so opisane potrebne naložbe in razpoložljivi instrumenti financiranja, pojasnjeno pa je tudi, kako zagotoviti pravičen in vključujoč prehod. Evropski zeleni dogovor zajema vse gospodarske sektorje zlasti promet, energetiko, kmetijstvo, stavbe in industrijske panoge, kot so jeklo, cement, IKT, tekstil in kemikalije.
Nova Evropska komisija je zeleni dogovor poleg digitalizacije in gospodarstva v službi ljudi opredelila za enega od treh temeljnih stebrov svojega petletnega mandata. Podrobnosti dogovora pa bodo znane prihodnje leto. Po besedah Ursule von der Leyen je evropski zeleni dogovor na eni strani posvečen zmanjševanju izpustov ter na drugi strani ustvarjanju delovnih mest in krepitvi inovacij.
Evropska komisija bo v roku stotih dni predložila prvi evropski podnebni zakon, v katerega bo pozneje, po temeljiti oceni stanja, vključila konkretne podnebne cilje. Z njim bo v zakonodajo zapisala politično ambicijo, da do leta 2050 postane prva podnebno nevtralna celina na svetu. Da bi izpolnili svoje podnebne in okoljske ambicije, bo predstavila tudi strategijo za biotsko raznovrstnost za leto 2030, novo industrijsko strategijo in akcijski načrt za krožno gospodarstvo, strategijo „od vil do vilic“ za trajnostno hrano in predloge za Evropo brez onesnaževanja. Takoj bomo začeli z delom za zvišanje ciljnih vrednosti emisij, določenih za leto 2030, in določili realistično pot za dosego cilja do leta 2050.
Komisija bo marca 2020 zagnala podnebni pakt, s katerim želi v projektu zagotoviti glas in vlogo državljanom ter s tem omogočila udejstvovanje pri oblikovanju novih ukrepov, izmenjavi informacij, izvajanju lokalnih dejavnosti in predstavljanju rešitev, ki jim lahko sledijo tudi drugje.
Za uresničitev vizije podnebne nevtralnosti je ključno financiranje podnebnih ukrepov, zlasti v regijah, kjer so izzivi največji, zato osrednji del projekta predstavlja mehanizem za pravičen prehod v brezogljično družbo. Z njim naj bi v prihodnjem večletnem finančnem obdobju 2021-2027 spodbudili za 100 milijard evrov zelenih naložb. Sklad za pravičen prehod naj bi slonel na treh stebrih: sredstvih za kohezijsko politiko, novem naložbenem programu InvestEU in kapitalu Evropske investicijske banke (EIB). Da bi dosegli cilje evropskega zelenega dogovora, bodo namreč potrebne znatne naložbe, pobude zanje pa bo treba uskladiti z zelenim dogovorom, ki med drugim predvideva novo strategijo za gozdove, za pametno in vzdržno mobilnost, razširitev trgovanja z izpusti na pomorski sektor in vključitev podnebnih ukrepov v vse prihodnje trgovinske sporazume. Za dosego trenutnih podnebnih in energetskih ciljev, določenih za leto 2030, bodo po ocenah potrebne dodatne letne naložbe v obsegu 260 milijard evrov, kar predstavlja približno 1,5 odstotka BDP za leto 2018. Za to raven naložb bo potrebna mobilizacija javnega in zasebnega sektorja. Komisija bo v začetku leta 2020 predstavila naložbeni načrt za trajnostno Evropo, ki bo prispeval k izpolnjevanju naložbenih potreb. Vsaj 25 odstotkov dolgoročnega proračuna EU bi moralo biti namenjenega podnebnim ukrepom, dodatno podporo pa bo zagotavljala Evropska investicijska banka – evropska podnebna banka. Da bi zasebni sektor prispeval k financiranju zelenega prehoda, bo Komisija leta 2020 predstavila strategijo zelenega financiranja.
Boj proti podnebnim spremembam in degradaciji okolja je skupna naloga, a regije in države članice so pri tem v različnih izhodiščnih položajih. Mehanizem za pravičen prehod bo podpiral tiste regije, ki so močno odvisne od izrazito ogljično intenzivnih industrij. Podpiral bo državljane in državljanke, ki so zaradi prehoda v najbolj ranljivem položaju, in jim zagotovil dostop do programov prekvalifikacije in zaposlitvenih možnosti v novih gospodarskih sektorjih.
Slovenski minister za okolje in prostor Simon Zajc je glede zelenega dogovora izpostavil, da ta pogumno vodi v edino možno prihodnost - to je v ogljično nevtralno prihodnost. Po njegovih besedah je za Slovenijo pomembno, da dogovor zagotavlja socialno pravičen prehod za prestrukturiranje in preobrazbo najbolj ranljivih sektorjev in regij – slovenske premogovniške regije so zagotovo tak primer. Ob tem je izrazil upanje, da bo na koncu potrjen tudi ogljični davek na izdelke umazane industrije izven EU, saj se ne moremo sprenevedati, da skrbimo za naš planet, če hkrati omogočamo, da drugi opravljajo umazani posel za nas. Slovenija si je že celo pred sprejetjem dokumentov na ravni EU zadala postati ogljično nevtralna do 2050. Ta zaveza bo vidna tudi v Zakonu o podnebni politiki in Dolgoročni podnebni strategiji, ki ju pripravlja ministrstvo. Čas se izteka in upamo, da bodo tudi ostale države po svetu sledile. Le na ta način pa bomo lahko dosegli svetovni napredek, ki ga potrebujemo, je sklenil Simon Zajc.