Evropska komisija je na Podnebnem vrhu En planet 2018 v New Yorku predstavila doseženi napredek pri uresničevanju ambicioznih pobud iz Pariza.
Evropa se je namreč zavezala, da bo na čelu boja proti podnebnim spremembam. Da bi poudarila svojo vodilno vlogo, je Komisija na ustanovnem podnebnem vrhu En planet decembra lani v Parizu predstavila celovit sklop desetih pobud za spremembe oziroma akcijski načrt za planet. Podpredsednika Maroš Šefčovič, pristojen za energetsko unijo, in Valdis Dombrovskis, pristojen za evro in socialni dialog, ter komisar za mednarodno sodelovanje in razvoj Neven Mimica so tako voditelje držav in vlad ter vodje podjetij in civilne družbe seznanili z najvidnejšimi rezultati, ki so bili v podporo podnebnim ukrepom do zdaj doseženi v okviru teh pobud.
Podpredsednik Maroš Šefčovič je poudaril niz odločilnih, posebej v ta namen pripravljenih ukrepov v podporo evropskim ogljično intenzivnim regijam in regijam z intenzivno porabo premoga, prav tako pa je predstavil delo, ki so ga skupaj z mesti opravili na področju pospeševanja uporabe prelomnih čistih tehnologij. Podpredsednik Valdis Dombrovskis je izpostavil pomembnost trajnostnega financiranja kot nekaj običajnega, zato je predstavil predloge, ki jih je komisija razkrila v maju in s katerimi bi se finančnemu sektorju EU omogočilo, da prevzame glavno vlogo na poti k bolj zelenemu in čistejšemu gospodarstvu. Obenem je komisar za mednarodno sodelovanje in razvoj Neven Mimica napovedal deset milijonov evrov finančnih sredstev za pacifiško regijo v okviru skupne pobude za ustanovitev mednarodne koalicije za pomoč tej regiji pri prilagajanju na izzive, ki jih prinašajo podnebne spremembe, in za povečanje odpornosti proti podnebnim spremembam. Glede na to, da podnebne spremembe in zaščita biotske raznovrstnosti zahtevajo okrepitev skupnih ukrepov, zdaj EU, Francija, Avstralija in Nova Zelandija ustanavljajo skupno pobudo za vzpostavitev mednarodne koalicije za pomoč pacifiški regiji pri prilagajanju na te izzive in za povečanje njene odpornosti proti podnebnim spremembam. EU bo k tej skupni pobudi prispevala deset milijonov evrov, s čimer se bodo financirali projekti na področjih, kot so prilagajanje podnebnim spremembam in njihova blažitev, upravljanje oceanov (vključno s trajnostnim ribištvom in akvakulturo) ter okolje (vključno z ravnanjem z odpadki, biotsko raznovrstnostjo in ekološkim turizmom).
Komisar za podnebne ukrepe in energijo Miguel Arias Cañete je povedal, da je boj proti podnebnim spremembam stvar skupne politične odgovornosti ter večstranskega sodelovanja in ambicij. V EU podnebni ukrepi predstavljajo priložnost za industrijsko in družbeno preoblikovanje. Gospodarstvom ponujajo priložnost, da postanejo bolj inovativna, varnejša in nenazadnje bolj konkurenčna. V EU svoje cilje izpolnjujemo, dokončali smo namreč okvir EU za zmanjšanje emisij za vsaj 40 odstotkov do leta 2030. Predlog v zvezi z dolgoročno vizijo, ki ga bo Evropska komisija kmalu predstavila, bo prav tako zagotovil, da ne zaidemo s te poti. Kot je še poudaril, se zavedamo, da se proti podnebnim spremembam ne moremo boriti sami, zato si prizadevamo za združitev moči z drugimi.
Trajnostno financiranje kot glavna prioriteta
EU za izpolnitev svojega cilja iz Pariza potrebuje za približno 180 milijard evrov dodatnih naložb vsako leto do leta 2030 na področju energijske učinkovitosti, energije iz obnovljivih virov in čistega prometa. Komisija je marca predstavila svoj akcijski načrt za trajnostno financiranje, ki ga sestavlja deset ambicioznih zakonodajnih in nezakonodajnih ukrepov za mobilizacijo financiranja trajnostnih naložb in trajnostne rasti. Prvi pravni predlogi so bili predstavljeni maja, vključno s predlogom za sporazum o klasifikacijskem sistemu na ravni EU, tako imenovani taksonomiji, ki bo zagotovila skupne opredelitve tega, kaj je zeleno in kaj ni. Tako bi investitorji zlahka prepoznali podnebju prijazne dejavnosti in v njih tudi vlagali. Taksonomija bo tudi omogočila razvoj oznak EU za zelene finančne produkte, zelene obveznice in sklade. Vse več ljudi želi svoje prihranke vložiti v okolju prijazne projekte, vendar imajo težave pri iskanju enostavne in zaupanja vredne ponudbe. Finančni sektor EU in zlasti kapitalski trgi imajo potencial, da se povzpnejo na sam svetovni vrh pri doseganju teh ambicioznih načrtov in da obenem navdihnejo tudi druge, da se jim v teh prizadevanjih pridružijo. Prehod na nizkoogljično gospodarstvo ni samo neizogiben, temveč lahko ustvari tudi nove priložnosti. Zasebne naložbe v sektorje krožnega gospodarstva EU so bile namreč že leta 2014 ocenjene na 120 milijard evrov, kar predstavlja 0,8 odstotka BDP oziroma 58-odstotni porast v primerjavi z letom 2008.
Napredek pri vseh desetih pobudah iz akcijskega načrta za planet
Pri vseh desetih pobudah, napovedanih lansko leto, je delo v polnem teku. Tako je v okviru pobude Čista, povezana in konkurenčna mobilnost komisija maja predstavila končni sklop ukrepov za modernizacijo evropskega prometnega sektorja. Pobude vključujejo celostno politiko za varnost v cestnem prometu v prihodnosti z ukrepi za varnost vozil in infrastrukture. Določila je prve standarde nasploh za emisije CO2 za težka vozila, strateški akcijski načrt za razvoj in proizvodnjo baterij v Evropi ter v prihodnost usmerjeno strategijo za povezano in avtomatizirano mobilnost. Te pobude so podprte z razpisom za zbiranje predlogov v okviru instrumenta za povezovanje Evrope, pri čemer je za podporo projektom v državah članicah, ki prispevajo k varnosti v cestnem prometu, digitalizaciji in večmodalnosti, na voljo 450 milijonov evrov.
Ukrep za strukturno pomoč v ogljično intenzivnih regijah in regijah z intenzivno porabo premoga ponuja posebej za te regije zasnovano podporo za modernizacijo njihovega gospodarskega modela in obenem blažitev družbenih vplivov prehoda na nizkoogljično gospodarstvo. Komisija je vzpostavila platformo za regije z intenzivno rabo premoga v prehodu, da bi olajšala razvoj in izvajanje projektov, ki lahko sprožijo vzdržno gospodarsko preobrazbo teh regij, pri čemer sodeluje sedem držav članic EU (Češka, Nemčija, Grčija, Poljska, Španija, Romunija in Slovaška).
EU namerava v okviru svojega cilja naložb v čiste industrijske tehnologije izkoristiti prednosti prvega na trgu na področju inovacij v čiste energije, in sicer z zvišanjem dodeljenih sredstev v okviru programa Obzorje 2020 s približno milijarde evrov v letu 2015 na dve milijardi evrov leta 2020. S pomočjo pobude Misija: inovativnost pod vodstvom EU je 23 večjih gospodarstev znatno napredovalo pri doseganju cilja podvojitve javne investicije v raziskave in inovacije na področju čiste energije v roku petih let. Poleg tega bi najmanj 40 odstotkov projektov, ki jih je financirala Evropska investicijska banka v okviru Evropskega sklada za strateške naložbe, zdaj moralo prispevati k podnebnim in energetskim zavezam EU.
Kot so še poudarili, si bo komisija še naprej vneto prizadevala za izvedbo vseh pobud iz akcijskega načrta za planet.