Sodelujoči v raziskavi so izrazili naklonjenost neomajni podpori Ukrajini in njenemu prebivalstvu, in sicer tako glede humanitarne in finančne pomoči kot pridružitvi evropski družini, pa tudi glede sprejetih gospodarskih sankcij proti Rusiji. Raziskava je tudi pokazala na široko podporo ukrepom EU na področju energije, namenjenim odpravi odvisnosti od ruskih fosilnih goriv. Tako obstaja široko soglasje glede zahteve po napolnitvi skladišč plina v EU, da bi se izognili tveganju pomanjkanja naslednjo zimo (87 odstotkov vprašanih), glede sprejetja ukrepov EU za povečanje energijske učinkovitosti stavb, prevoza in blaga (85 odstotkov) ter dejstva, da so zaradi vojne v Ukrajini naložbe v energijo iz obnovljivih virov še nujnejše (84 odstotkov). 90 odstotkov Evropejcev in Evropejk se tudi strinja, da bi bilo treba na evropski ravni sprejeti ukrepe za omejitev vpliva naraščajočih cen energije na potrošnice in potrošnike ter podjetja, 86 odstotkov vprašanih pa je izjavilo, da naraščajoče cene energije tudi znatno vplivajo na njihovo kupno moč. Seveda se odstotki vprašanih, ki se strinjajo z zapisnim, po posameznih državah precej razlikujejo, pri čemer je opaziti večjo zadržanost v državah, ki so bolj odvisne od ruskih energentov.
V Sloveniji je bil odstotek podpore predlaganim trditvam v večini primerov celo nad evropskim povprečjem, in sicer se je s trditvijo, da bi bilo treba na evropski ravni sprejeti ukrepe za omejitev vpliva naraščajočih cen energije strinjalo 91 odstotkov vprašanih (EU 90 odstotkov), 85 odstotkov se jih strinja s tem, da je treba skladišča plina ustrezno napolniti še pred zimo (EU 86 odstotkov), 90 odstotkov s tem, da bi EU morala sprejeti ukrepe za povečanje energetske učinkovitosti stavb, prevoza in naprav (EU 85 odstotkov), 79 odstotkov vprašanih meni, da bi morala EU čim prej zmanjšati svojo odvisnost od ruskega plina in nafte (EU 85), 83 odstotkov Slovencev pa tudi, da bi morala države članice združiti nakupe energentov s ciljem doseganja ugodnejših cen (EU 84 odstotkov). 88 odstotkov sodelujočih slovenskih državljanov v raziskavi je bilo tudi mnenja, da bi morali pospešiti naložbe v obnovljive vire energije (EU 84 odstotkov), 91 odstotkov vprašanih pa, da imajo naraščajoče cene energentov pomemben vpliv na njihovo kupno moč (EU 86 odstotkov).
Pripravljenost na zmanjšanje porabe v Sloveniji povprečna
Zanimivi so tudi rezultati tistega dela raziskave, ki se je nanašal na pripravljenost vprašanih, da z nekaj enostavnimi ukrepi znižajo porabo energije, pri čemer se jih je največ, 73 odstotkov, odločilo za ugašanje luči ob odhodu iz sobe ali pisarne in 61 odstotkov za izklop električnih naprav, če niso v uporabi. 52 odstotkov vprašanih se je odločilo še za zmanjšanje sobne temperature, 44 odstotkov vprašanih pa je pripravljeno uporabiti tudi alternativne oblike mobilnosti, kot so hoja, uporaba koles in javnega transporta ter deljenje avtomobilov. 41 odstotkov se jih zavzema za nakup energetsko učinkovitejših naprav, 35 odstotkov pa tudi za namestitev obnovljivih virov oziroma sončnih elektrarn. Najmanj podpore je bil deležen predlog, da naj bi za potovanja namesto letala uporabili vlak, saj je to možnost potrdilo le 27 odstotkov vprašanih.
Še manjšo pripravljenost sprejeti teh nekaj preprostih ukrepov so izrazili vprašani Slovenci, saj se je za ugašanje luči opredelilo zgolj 56 odstotkov vprašanih, za izklapljanje naprav 48 odstotkov, zmanjšanje temperature v prostorih 40 odstotkov, uporabo alternativnih oblik mobilnosti 39 odstotkov, nakup energetsko učinkovitejših naprav 43 odstotkov, namestitev samooskrbnih naprav 48 odstotkov, dodatno izolacijo stavb 46 odstotkov in opustitev uporabe letal le 23 odstotkov vprašanih.