Evropska in slovenska energetika pred novimi izzivi

V Mariboru je včeraj in danes potekala 7.mednarodna konferenca o distribuciji, prenosu in trgu električne energije, ki sodi že med tradicionalne in vedno dobro obiskane energetske strokovne dogodke v naši državi. Včerajšnji dan je bil namenjen predvsem obravnavi aktualnih vprašanj evropske energetske politike in spremembam, ki sledijo, možnostim za financiranje energetskih projektov ter predstavitvi modelov upravljanja s porabo. Današnji dan pa so udeleženci konference porabili za razpravo o prihodnosti slovenskega maloprodajnega trga.
Uvodoma je poglavitne izzive,ki izhajajo iz zahtev po poenotenju evropske energetske politike in vzpostavitve enotnega energetskega trga predstavila vodja oddelka za električno energijo in plin pri Evropski komisiji Inge Bernaerts. Kot je poudarila, se Evropska unija zaveda tako omejitve energetskih virov kot tudi podnebnih vplivov, pri čemer pa je za zagotovitev nadaljnje zanesljive oskrbe evropskih držav izoblikovala in letos tudi sprejela posebno strategijo, ki temelji na odprtem in konkurenčnem enotnem evropskem energetskem trgu, nadaljnjem razvoju evropske energetske infrastrukture, učinkoviti in enotni evropski zunanji energetski politiki, povečevanju energetske učinkovitosti ter promociji nizkoogljičnih tehnologij in obnovljivih virov energije. Za izpolnitev teh ciljev je komisija že sprejela vrsto dodatnih ukrepov in uredb, med katerimi gre denimo omeniti tretji energetski sveženj ukrepov, ustanovitev agencije za sodelovanje energetskih regulatorjev ACER in pravila za grosistično trgovanje z energijo. Ob tem je opozorila tudi na veliko potrebo po nadaljnjem razvoju evropskih energetskih omrežij in odpravo zamašitev, določitvi seznama prednostnih skupnih evropskih energetskih projektov, potrebo po določitvi virov financiranja in ne nazadnje na nujnost odprave ovir pri umeščanju energetskih projektov v prostor. Kot je povedala, so po mnenju Evropske komisije za prihodnost evropske energetike ključnega pomena tudi odgovori na vprašanje,kako zagotoviti poenotenje energetskih politik posameznih držav članic, saj gre v določnih primerih za odločitve, ki vplivajo na dogajanja v vsej evropski uniji. Ravno zagotovitev poenotenja in uveljavitev enotnih pravil na vsem območju evropske unije, pa naj bi po besedah direktorja ACER-ja Alberta Pototschinga, bila tudi osrednja naloga njegove agencije, ki bo v prihodnje še bolj skrbela, da bodo nacionalni razvojni energetski progami usklajeni z evropskimi prioritetami.
Da bo treba v prihodnje še več narediti pri uveljavitvi skupnih evropskih pravil, je bil mnenja tudi direktor direktorata za energijo mag. Janez Kopač, ki je dejal, da še posebej veliko upov vlaga v novo uredbo, ki je sicer še v pripravi. Ta naj bi med drugim od držav članic terjala,da prostorska vprašanja glede pomembnih evropskih energetskih projektov razrešijo najpozneje v treh letih, kar naj bi po Kopačevih besedah pospešilo tudi nekatere domače projekte, kot je denimo že vrsto let načrtovana 400 kV daljnovodna povezava z Madžarsko ali dvig napetostnega nivoja na prenosnem omrežju z 200 na 400 kV ali pa zgraditev plinovoda med Kidričevim in madžarsko mejo. Tudi sam je izpostavil, da nekatera aktualna dogajanja v evropski uniji, kot je denimo odločitev nekaterih držav, da izstopijo iz jedrske opcije, s seboj prinašajo pretrese na energetskem trgu, ki bodo utegnili imeti daljnosežne posledice, pri čemer se bo Evropska unija ob nepravočasnerm ukrepanju in zamudah pri gradnji novih zmogljivosti in širitvi prenosnega omrežja po letu 2020 lahko znašla v zagati.

Za energetske investicije po kapital tudi zunaj EU
Zanimiva je bila tudi razprava v okviru drugega sklopa, v katerem je rdeča nit bila namenjena problematiki financiranja energetskih projektov v JV regiji. Tako je bilo predstavljenih kar nekaj zanimivih izkušenj in projektov posameznih držav, pri čemer je bilo denimo tudi slišati, da se kot investitor zanimivih energetskih projektov v regiji že pojavljajo tudi Kitajci. Ob tem je bila kot posledica sedanje svetovne finančne krize izpostavljena tudi delna investicijska zadržanost tradicionalnih evropskih finančnih ustanov, kot sta denimo EIB in EBRD, pri čemer sta predstavnika obeh institucij poudarila, da so se pogoji za dodeljevanje ugodnih posojil v zadnjem času še zaostrili. Prav tako pa sta opomnila, da je zmotno prepričanje, da naj bi omenjeni finančni ustanovi bili nosilec posameznih energetskih projektov, saj naj bi njuna vloga bila predvsem v nudenju podpore zasebnim investitorjem.

Brane Janjić