To je ena od poglavitnih ugotovitev poročila Evropske komisije o dogajanju na evropskem trgu električne energije in zemeljskega plina v zadnjem lanskem četrtletju. V njem med drugim še ugotavljajo, da se nadaljuje postopno razdruževanje tesne povezanosti med rastjo porabe električne energije in bruto družbenega produkta, ki je bilo značilno v minulih letih, saj kljub upočasnjeni gospodarski rasti, povpraševanje po električni energiji še naprej narašča. Skladno s tem so bile konec minulega leta višje tudi povprečne cene električne energije na veliko, in sicer so se gibale na ravni 60 evrov za MWh, kar je bilo precej pod ravnijo cen na Japonskem in primerljivo s cenami električne energije za industrijo na Kitajskem in Koreji, a hkrati tudi krepko nad primerljivimi cenami v Združenih državah Amerike, kar močno vpliva na konkurenčnost evropske industrije.
Rast prodajnih cen električne energije na evropskem trgu v zadnjem lanskem četrtletju naj bi bila dobra novica tudi za manj konkurenčno proizvodnjo termoelektrarn, vendar so se na drugi strani v zadnjih tednih minulega leta občutno zvišale tudi cene emisijskih kuponov, ki so prvič presegle mejo 25 evrov za tono in s tem znižale pozitiven vpliv višjih prodajnih cen na veliko. Poročilo še navaja, da so se v zadnjem lanskem četrtletju zvišale tudi postavke za energijo na računih za gospodinjstva, in sicer v vseh, razen štirih, evropskih državah, pri čemer pa so višine omrežnin in drugih dajatev ostale na primerljivi ravni z letom prej. Kot zanimivost, pripravljavci poročila še navajajo, da so se postavke za energijo na računih zvišale tudi v Nemčiji in Španiji, državah z relativno visokim deležem obnovljivih virov energije.
Drugače pa je bilo v zvezi s povpraševanjem po zemeljskem plinu v letu 2018 v primerjavi z letom prej zaznati nekoliko drugačno sliko, saj je bilo lani povpraševanje po zemeljskem plinu v primerjavi z letom 2017 nižje za 1,8 odstotka. Za osem odstotnih točk se je lani v primerjavi z letom prej zmanjšala tudi lastna proizvodnja zemeljskega plina, uvoz plina v EU pa je bil manjši za 3 odstotke. Rusija ostaja z 40-odstotnim deležem največji dobavitelj plina v EU, v letu 2018 pa je EU uvozila 363 milijard kubičnih metrov plina, za kar je bilo porabljenih 90 milijard evrov. Celotno poročilo je dosegljivo na tej strani.