Ta dogovor postavlja razogljičenje kot močno gonilo rasti evropskih industrij in lahko spodbudi konkurenčnost, saj podjetjem in vlagateljem zagotavlja gotovost in predvidljivost, da Evropa ostaja zavezana, da bo do leta 2050 postala razogljičeno gospodarstvo.
Evropska komisija prav tako sprejema ukrepe za večjo učinkovitost evropskega regulativnega okolja, hkrati pa zmanjšuje birokratske ovire za podjetja. Sprejeti ukrepi so rezultat dejavnega sodelovanja z voditelji industrije, socialnimi partnerji in civilno družbo v okviru Antwerpenske deklaracije za evropski industrijski dogovor in dialogov Evropske komisije o čistem prehodu.
Dogovor se osredotoča predvsem na dva tesno povezana sektorja: energetsko intenzivne industrije in čisto tehnologijo. Energetsko intenzivne industrije potrebujejo nujno podporo za razogljičenje in elektrifikacijo. Sektor se sooča z visokimi stroški energije, nelojalno svetovno konkurenco in zapletenimi predpisi, ki škodijo njegovi konkurenčnosti. Čista tehnologija pa je v središču prihodnje konkurenčnosti in rasti ter je ključna za industrijsko preobrazbo. Osrednji element dogovora je tudi krožnost, saj moramo čim bolj izkoristiti omejene vire EU in zmanjšati preveliko odvisnost od dobaviteljev surovin iz tretjih držav. Glavni ukrepi so: nižji stroški za energijo, povečanje povpraševanja po čistih izdelkih, financiranje čistega prehoda, krožnost in dostop do materialov, delovanje na globalnem trgu in zagotavljanje dostopa do kvalificirane delovne sile
Dogovor predstavlja ukrepe za krepitev celotne vrednostne verige in služi kot okvir za prilagajanje ukrepov v posebnih sektorjih. Evropska komisija bo tako spomladi predstavila akcijski načrt za avtomobilsko industrijo in akcijski načrt za jeklo in kovine. Drugi prilagojeni ukrepi so načrtovani za kemično industrijo in industrijo čistih tehnologij.
Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je ob tej priložnosti dejala, da Evropa ni le celina industrijskih inovacij, ampak tudi celina industrijske proizvodnje. Vendar se je povpraševanje po čistih izdelkih upočasnilo in nekatere naložbe so se preselile v druge regije. Zavedajo se, da pred evropskimi podjetji še vedno stoji preveč ovir, od visokih cen energije do čezmernega regulativnega bremena. Dogovor za čisto industrijo je prekiniti vezi, ki še vedno zadržujejo evropska podjetja, in ustvariti jasen poslovni primer za Evropo.