Smernice bodo uradno sprejete januarja 2022, nato pa se bodo takoj začele uporabljati. Nova pravila so usklajena s pomembnimi cilji EU iz evropskega zelenega dogovora in z drugimi nedavnimi regulativnimi spremembami na področju energije in okolja ter upoštevajo vse večji pomen varstva podnebja. Ustvarjajo prožen in namenski okvir, ki bo državam članicam pomagal zagotoviti potrebno podporo za usmerjeno in stroškovno učinkovito doseganje ciljev evropskega zelenega dogovora.
Nove smernice o državni pomoči podpirajo projekte za varstvo okolja, vključno s projekti za varstvo podnebja in proizvodnjo zelene energije. Posebna poglavja so namenjena podpori za razogljičenje gospodarstva, pristop pa je širok in prilagodljiv ter odprt za vse tehnologije, ki lahko prispevajo k uresničitvi ciljev evropskega zelenega dogovora. Med njimi so OVE, ukrepi za energijsko učinkovitost, pomoč za čisto mobilnost, infrastruktura, krožno gospodarstvo, zmanjševanje onesnaževanja, varstvo in obnova biotske raznovrstnosti ter ukrepi za zanesljivo oskrbo z energijo. Namen pravil je pomagati državam članicam pri doseganju ambicioznih energetskih in podnebnih ciljev EU s čim nižjimi stroški za davkoplačevalce ter brez neupravičenega izkrivljanja konkurence na enotnem trgu. Namen smernic je tudi spodbuditi sodelovanje skupnosti na področju energije iz OVE ter malih in srednjih podjetij, saj lahko ti deležniki znatno pospešijo prehod na zeleno.
Revidirane smernice vsebujejo pomembne prilagoditve za uskladitev pravil s strateškimi prednostnimi nalogami Evropske komisije, zlasti tistimi iz evropskega zelenega dogovora, ter z drugimi nedavnimi predlogi komisije za regulativne spremembe na energetskem in okoljskem področju, vključno s svežnjem Pripravljeni na 55.
Nove smernice med drugim razširjajo kategorije naložb in tehnologij, ki jih države članice lahko podprejo, in sicer tako, da se zajamejo vse tehnologije, ki prispevajo k doseganju ciljev evropskega zelenega dogovora. Novo posebno poglavje obravnava zmanjšanje ali preprečevanje emisij, kar bo olajšalo oceno ukrepov, ki podpirajo razogljičenje različnih gospodarskih sektorjev. Tu so med drugim zajete naložbe v energijo iz OVE, energijsko učinkovitost proizvodnih procesov in razogljičenje industrije, kar je v skladu z evropskimi podnebnimi pravili. Revidirana pravila na splošno omogočajo zneske pomoči do sto odstotkov likvidnostne vrzeli, zlasti kadar se za dodelitev pomoči uporabi konkurenčni postopek zbiranja ponudb, in uvajajo nove instrumente pomoči, kot so pogodbe na razliko za ogljik, kar bo državam članicam v pomoč pri odzivanju na potrebe industrije pri prehodu na zeleno.
Nove smernice zajemajo pomoč za številna področja, ki so pomembna za zeleni dogovor. Med drugim vsebujejo nova oziroma posodobljena poglavja, posvečena pomoči za preprečevanje ali zmanjšanje onesnaževanja, ki ni povezano s toplogrednimi plini, na primer onesnaževanja s hrupom, ter pomoči za učinkovito rabo virov in krožno gospodarstvo, biotsko raznovrstnost ter sanacijo okoljske škode. Poleg tega smernice vsebujejo posebna poglavja za pomoč za spodbujanje naložb na glavnih področjih, kot sta energijska učinkovitost stavb in čista mobilnost, ki zajema vse načine prevoza.
Nove smernice spreminjajo obstoječa pravila o zmanjšanju nekaterih dajatev za električno energijo za energijsko intenzivne odjemalce. Namen pravil je omejiti tveganje, da bi se zaradi teh dajatev dejavnosti v nekaterih sektorjih preselile na lokacije, kjer okoljskih predpisov ni ali so ti manj ambiciozni kot v EU. Da bi se podprla prizadevanja za razogljičenje, potrebna za doseganje podnebnih ciljev EU, smernice obravnavajo zmanjšanje pri vseh dajatvah, s katerimi se financirajo razogljičenje in socialne politike. Poleg tega je z namenom, da se državam članicam omogoči ohranitev enakih konkurenčnih pogojev, in na podlagi objektivnih kazalnikov na sektorski ravni v smernicah poenostavljenih več upravičenih sektorjev. Pravila so bila spremenjena tudi zato, da bi bolje podprla postopno razogljičenje teh podjetij, med drugim s pogojevanjem znižanj dajatev z zavezami upravičencev, da zmanjšajo svoj ogljični odtis.
Prav tako nove smernice uvajajo zaščitne ukrepe, da bi bila pomoč učinkovito usmerjena tja, kjer je potrebna za izboljšanje varstva podnebja in okolja, da je omejena na to, kar je potrebno za doseganje okoljskih ciljev, in da ne izkrivlja konkurence ali celovitosti enotnega trga. Zato bodo smernice, na primer okrepile sodelovanje deležnikov pri oblikovanju velikih ukrepov pomoči tako, da se bodo države članice morale z deležniki posvetovati o glavnih značilnostih ukrepov.
Revidirane smernice zagotavljajo skladnost z ustrezno zakonodajo in politikami EU na okoljskem in energetskem področju, med drugim z odpravo subvencij za najbolj onesnažujoča fosilna goriva, za katera zaradi znatnih negativnih vplivov na okolje ni verjetno, da bi dobila pozitivno oceno komisije v skladu s pravili o državni pomoči. Ukrepi, pri katerih gre za nove naložbe v zemeljski plin, verjetno ne bodo odobreni, razen če se dokaže, da so naložbe združljive s podnebnimi cilji EU do let 2030 in 2050 ter da spodbujajo opuščanje bolj onesnažujočih goriv in niso vezane na tehnologije, ki ovirajo širši razvoj čistejših rešitev. Smernice vključujejo tudi novo poglavje o pomoči za zaprtje elektrarn, ki sežigajo premog, šoto ali oljni skrilavec, kar naj bi olajšalo razogljičenje v energetskem sektorju;
Poleg tega pa nove smernice omogočajo večjo prožnost in racionalizacijo dosedanjih pravil, tudi z odpravljanjem zahteve glede posameznih priglasitev velikih zelenih projektov v okviru shem pomoči, ki jih je Evropska komisija že odobrila.
Nove smernice bodo po uradnem sprejetju nadomestile obstoječe smernice o državni pomoči za varstvo okolja in energijo in se bodo uporabljale za vse odločitve Evropske komisije. Obstoječe sheme držav članic bodo morale biti z novimi pravili usklajene od leta 2024.