Evropska komisija je kot odziv na energetsko predlagala popravni mehanizem za trg, da bi podjetja in gospodinjstva v EU zaščitila pred previsokimi cenami plina v EU. Ta dopolnjuje ukrepe za zmanjšanje povpraševanja po plinu in zagotavljanje zanesljivosti oskrbe z diverzifikacijo oskrbe z energijo.
Po ruski invaziji na Ukrajino in izsiljevanju z oskrbo z energijo so cene zemeljskega plina v EU namreč poskočile kot še nikoli in so se v drugi polovici avgusta povzpele rekordno visoko. Ekstremno zvišanje cen v avgustu v skoraj dveh tednih je zelo škodovalo evropskemu gospodarstvu, saj je negativno vplivalo na cene električne energije in povečalo splošno inflacijo. Da se tovrstni dogodki ne bi ponavljali, Evropska komisija predlaga začasen in dobro usmerjen instrument za samodejno posredovanje na trgih plina v primeru ekstremnih nenadnih povišanj cen plina.
Predlagani instrument vključuje varnostno najvišjo ceno 275 evrov za izvedene finančne instrumente TTF za mesec vnaprej. Instrument TTF, ki je najpogosteje uporabljena referenčna cena plina v EU, ima ključno vlogo na evropskem veleprodajnem trgu plina. Mehanizem bi se sprožil samodejno, ko bi bila izpolnjena dva pogoja. In sicer, ko bi poravnalna cena izvedenih finančnih instrumentov TTF z najkrajšo dospelostjo dva tedna presegala 275 evrov ter, ko bi cene TTF deset trgovalnih dni v obdobju dveh tednov za 58 evrov presegale referenčno ceno utekočinjenega zemeljskega plina.
Ko bosta pogoja izpolnjena, bo Agencija za sodelovanje energetskih regulatorjev (ACER) nemudoma objavila obvestilo o popravku trga v uradnem listu EU ter o tem obvestila Evropsko komisijo, Evropski organ za vrednostne papirje in trge (ESMA) in Evropsko centralno banko (ECB). Naslednji dan bo začel veljati mehanizem za popravek cen, naročila za izvedene finančne instrumente TTF z najkrajšo dospelostjo, katerih cene presegajo varnostno najvišjo ceno, pa se ne bodo sprejela. Mehanizem se lahko sproži šele od 1. januarja 2023.
Predlagana uredba Sveta pa vsebuje zaščitne ukrepe za preprečevanje motenj na trgu energije in finančnem trgu. Da bi pomagali preprečiti težave z zanesljivostjo oskrbe, je najvišja cena omejena na samo en terminski produkt (produkti TTF za mesec naprej), tako da bodo udeleženci na trgu še vedno lahko zadostili zahtevam povpraševanja in kupovali plin na promptnih in izvenborznih trgih. Da se povpraševanje po plinu ne bi povečalo, predlog od držav članic zahteva, da v dveh tednih od sprožitve popravnega mehanizma za trg sporočijo, katere ukrepe so sprejele za zmanjšanje porabe plina in električne energije.
Ko bo Svet sprejel predlog Evropske komisije, pa bo slednja predlagala tudi razglasitev stopnje pripravljenosti na ravni EU v skladu z uredbo o varčevanju s plinom za varno zimo, ki je bila sprejeta julija in s katero se sprožijo obvezni prihranki plina, da se zagotovi zmanjšanje povpraševanja. Poleg tega bodo ESMA, ECB, ACER, koordinacijska skupina za plin in ENTSO-G stalno spremljali dogajanje.
Da bi se odzvali na morebitne nenamerne negativne posledice omejitve cen, je v predlogu določeno, da se lahko mehanizem kadar koli nemudoma prekine. To se lahko zgodi samodejno s prenehanjem izvajanja, kadar njegovo delovanje ni več upravičeno zaradi razmer na trgu zemeljskega plina, denimo kadar pogoj o razliki med ceno TTF in ceno UZP v desetih zaporednih trgovalnih dneh ni več izpolnjen. Mehanizem pa se lahko nemudoma prekine tudi s sklepom Evropske komisije o začasni prekinitvi, kadar se ugotovijo tveganja za zanesljivost oskrbe EU, prizadevanja za zmanjšanje povpraševanja, pretok plina znotraj EU ali finančno stabilnost.
Komisija lahko tudi prepreči sprožitev mehanizma, če zadevni organi, vključno z ECB, opozorijo na nastanek teh tveganj.