Navedeni dodatni ukrepi naj bi skupaj z že dogovorjenimi ukrepi za zmanjšanje odjema plina in električne energije, skladiščenje plina in prerazporejanje prekomernih dobičkov energetskega sektorja, dodatno izboljšali stabilnost evropskih trgov plina in zagotovili zanesljivost oskrbe to zimo in v naslednjih letih.
Kot rečeno, se predlogi nanašajo na štiri ključna področja, pri čemer je Evropska komisija predlagala združevanje odjema v EU in skupno nabavo plina, da bi dosegli ugodnejše cene ter zmanjšanje tveganja medsebojnega tekmovanja med državami članicami na svetovnem trgu, nadaljevanje dejavnosti za določitev nove referenčne vrednosti za cene utekočinjenega zemeljskega plina do marca 2023 ter kratkoročno uvedbo mehanizma za popravek cen, s katerim bi se vzpostavila dinamična cenovna meja za transakcije na borzi plina TTF ter uvedbo začasne kapice ali določitev cenovnega razpona, ki bi preprečil izjemne skoke cen na trgih izvedenih finančnih instrumentov. Poleg tega je komisija še predlagala okrepitev solidarnosti med državami članicami v primeru pomanjkanja oskrbe, razširitev solidarnostne obveznosti na države članice brez neposrednih plinovodnih povezav, tako da bi bile vključene tudi tiste z obrati za utekočinjeni zemeljski plin, ter podala še predlog za vzpostavitev mehanizma za dodeljevanje plina državam članicam, ki jih prizadenejo izredne razmere pri oskrbi s plinom na regionalni ravni ali v Uniji. Komisija bo nadaljevala tudi delo na drugih področjih, vključno z revizijo začasnega kriznega okvira za državno pomoč, in še naprej razvijala tudi načine za omejitev vpliva visokih cen plina na cene električne energije.
Poleg tega bo Komisija izvedla oceno potreb v zvezi z načrtom REPowerEU, da bi pospešila prehod na čisto energijo in preprečila razdrobljenost enotnega trga, da bi nato lahko pripravila predloge za povečanje finančne zmogljivosti EU za načrt REPowerEU. Komisija predlaga tudi ciljno usmerjeno prilagodljivo uporabo sredstev kohezijske politike za reševanje posledic sedanje energetske krize za državljane in podjetja, za katero bi bilo uporabljenih do deset odstotkov vseh nacionalnih sredstev za obdobje 2014–2020 v vrednosti skoraj 40 milijard evrov.
Skupna nabava
Čeprav je EU dosegla velik napredek pri polnjenju plinskih skladišč za to zimo, saj so ta do danes več kot 92-odstotno polna, se je treba pripraviti na morebitne nadaljnje motnje in postaviti trdne temelje za naslednje leto. Zato je komisija predlagala, da se EU opremi z novimi pravnimi orodji za skupno nabavo plina. Komisija bi sklenila pogodbo s ponudnikom storitev, da bi organizirala združevanje povpraševanja na evropski ravni tako, da bi združila potrebe po uvozu plina in iskala ponudbe na trgu, da bi zadostila odjemu. Predlagamo obvezno sodelovanje podjetij držav članic pri združevanju povpraševanja EU za doseganje vsaj 15 odstotkov svojih ciljev polnjenja skladišč. Podjetja bi lahko ustanovila evropski konzorcij za nakup plina v skladu s pravili EU o konkurenci. Skupna nabava bo pomagala zlasti manjšim državam članicam in podjetjem, ki so kot kupci v manj ugodnem položaju, da bi dobili dostop do količin plina pod boljšimi pogoji. V uredbi so tudi določbe za večjo preglednost načrtovanih in zaključenih nakupov plina, da bi ocenili, ali sta dosežena cilja zanesljivosti oskrbe in energetske solidarnosti. Komisijo bo treba obvestiti pred sklenitvijo kakršne koli nabave plina ali memoranduma o soglasju, ki presega 5 TWh (nekaj več kot 500 milijonov m3), in ta bo lahko izdala priporočilo v primeru morebitnega negativnega vpliva na delovanje skupne nabave, notranji trg, zanesljivost oskrbe ali energetsko solidarnost.
Reševanje težav z visokimi cenami na borzah plina
Čeprav so se veleprodajne cene od vrhunca poleti 2022 znižale, so za vse več Evropejcev še vedno nevzdržno visoke. Na podlagi preteklega sodelovanja z državami članicami pri obvladovanju cen in prerazdelitvi pretiranih dobičkov energetskega sektorja na državljane in industrijo je Komisija zato predlagala bolj ciljno usmerjeno poseganje v tržne cene plina. Številne pogodbe o plinu v Evropi so indeksirane glede na glavno evropsko borzo plina, tj. TTF, ki pa ne odraža več natančno cen pri transakcijah z utekočinjenim zemeljskim plinom. Komisija zato skupaj z agencijo ACER razvija novo dopolnilno referenčno vrednost za cene, s katero bi zagotovili stabilne in predvidljive cene za transakcije z utekočinjenim zemeljskim plinom. V skladu s predlagano uredbo bo Komisija agenciji ACER naročila, da oblikuje objektivno orodje za ocenjevanje dnevnih cen in nato določi referenčno vrednost, ki bi jo lahko izvajalci dejavnosti na energetskem trgu uporabili za indeksiranje cen v svojih pogodbah o plinu. Dokler ta referenčna vrednost ni določena, pa Komisija predlaga vzpostavitev mehanizma za omejevanje cen preko glavne evropske borze plina, tj. TTF, ki bi se sprožil po potrebi. Mehanizem za popravljanje cen bi začasno določil dinamično omejitev cen za transakcije na TTF. Transakcije po ceni, ki bi bila višja od dinamične omejitve, na borzi TTF ne bi bile dovoljene. To bo pripomoglo k preprečevanju izjemne nestanovitnosti in previsokih cen. Poleg tega Komisija za omejitev pretirane nestanovitnosti cen in preprečitev izjemnih skokov cen na trgih izvedenih finančnih instrumentov za energijo predlaga uvedbo nove začasne cenovne kapice za trgovanje znotraj dneva, ki bi jo določile borze izvedenih finančnih instrumentov EU. Ta mehanizem bo energetske operaterje varoval pred velikimi gibanji cen znotraj dneva.
Za ublažitev likvidnostnih težav, s katerimi se trenutno soočajo številna energetska podjetja pri izpolnjevanju zahtev po kritju na trgu izvedenih finančnih instrumentov, je Komisija sprejela tudi nova pravila za udeležence na trgu in začasno razširila seznam primernega zavarovanja s premoženjem na zavarovanje z nedenarnimi sredstvi, vključno z državnimi poroštvi. Poleg tega je Komisija sprejela nova pravila, s katerimi je prag kliringa zvišala s treh milijard evrov na štiri milijarde evrov. Pod tem pragom za nefinančna podjetja ne bodo veljale zahteve po kritju za svoje izvedene finančne instrumente, s katerimi se trguje na trgu OTC (zunajborzne transakcije). Oba ukrepa bosta podjetjem zagotovila potrebno pomoč, hkrati pa ohranjala finančno stabilnost. Pred uvedbo teh ukrepov je potekalo obsežno posvetovanje z evropskimi in nacionalnimi regulatorji, deležniki in udeleženci na trgu. Agencija ACER in Evropski organ za vrednostne papirje in trge (ESMA) pa sta ustanovila skupno projektno skupino, da bi okrepili svoje zmogljivosti za spremljanje in odkrivanje morebitnih tržnih manipulacij in zlorab na evropskih promptnih trgih in trgih z izvedenimi finančnimi instrumenti kot previdnostni ukrep za zaščito stabilnosti trga.
Solidarnost in zmanjšanje odjema
Komisija pozorno spremlja tudi ukrepe za zmanjšanje odjema. Predhodna analiza na podlagi poročil držav članic je pokazala, da je bila avgusta in septembra poraba plina v EU približno za 15 odstotkov nižja od povprečja v preteklih petih letih. Da bi zagotovili skladnost z uredbo Sveta, bodo podobni dosežki potrebni vse do marca. Države članice bodo o svojem napredku poročale vsaka dva meseca. Če se bo izkazalo, da sedanji ukrepi ne zadostujejo, je Komisija pripravljena razglasiti pripravljenost na ravni EU ali revidirati te cilje. Za okrepitev pripravljenosti na morebitne izredne razmere Komisija predlaga tudi ukrepe, ki državam članicam omogočajo nadaljnje zmanjšanje nenujne porabe, da bi zagotovile oskrbo s plinom za osnovne storitve in industrijo, ter razširitev solidarnostne zaščite na kritične količine plina za proizvodnjo električne energije. Ker potrebnih dvostranskih sporazumov o medsebojni solidarnosti niso sklenile vse države članice (doslej naj bi to storilo le šest držav, med njimi tudi Slovenija), Komisija predlaga določitev privzetih pravil o solidarnosti. Tako bo zagotovljeno, da bo vsaka država članica, ki se sooča z izrednimi razmerami, prejela plin od drugih v zameno za pravično nadomestilo. Obveznost zagotavljanja solidarnosti se bo razširila na nepovezane države članice z obrati za utekočinjen zemeljski plin, pod pogojem, da je mogoče plin dostaviti v državo članico, v kateri je potreben. Da bi optimizirali uporabo utekočinjenega zemeljskega plina in plinovodne infrastrukture, Komisija predlaga nova orodja za informiranje o razpoložljivih zmogljivostih ter nove mehanizme, s katerimi bi zagotovili, da upravljavci trga zmogljivosti ne bi rezervirali in jih nato pustili neizkoriščene. Spričo domnevne sabotaže plinovodov Severni tok 1 in 2 je Komisija predlagala tudi priporočilo Sveta o zaščiti kritične infrastrukture. (bj)