Evropska komisija predstavila novo strategijo za energetsko varnost

Evropska komisija je glede na trenutne geopolitične razmere in veliko energetsko uvozno odvisnost Evropske unije predstavila novo evropsko strategijo za energetsko varnost. Med njenimi glavnimi poudarki so zagotovitev raznolikosti virov energije iz tujine, nadgradnja obstoječe energetske infrastrukture, dokončanje vzpostavitve enotnega energetskega trga z energijo in okrepitev varčevalnih ukrepov oziroma povečanje energetske učinkovitosti.. Strategija prav tako izpostavlja okrepitev solidarnostnih mehanizmov in mehanizmov za izredne razmere ter povečanje domače proizvodnje energije, razvoj energetskih tehnologij in povečanje energijske učinkovitosti. Poudarja tudi potrebo po usklajevanju nacionalnih energetskih politik in pomembnost enotnega nastopa pri pogajanju z zunanjimi partnerji. Za zagotovitev neprekinjene dobave energentov to zimo Komisija predlaga izvedbo stresnih testov oziroma celovito oceno tveganj na podlagi simulacije prekinitev dobave plina, da se preveri, kako se energetski sistem odziva na takšna tveganja in kaj je mogoče storiti za njihovo zmanjšanje.
Predlagana strategija po besedah predsednika evropske komisije Barosse sicer temelji na napredku, ki je že bil dosežen po plinski krizi leta 2009. Aktualne politične razmere povezane z Ukrajino pa, kot je poudaril, terjajo dodatne ukrepe, saj EU zaradi velike uvozne odvisnosti ostaja ranljiva.
O predlogih Komisije, vključno z ukrepi za zagotovitev nemotene oskrbe to zimo, bodo na zasedanju Evropskega sveta 26. in 27. junija razpravljali tudi voditelji držav ali vlad EU, pri čemer Barosso upa na njihovo določno podporo, saj je povečanje zanesljivosti energetske oskrbe v interesu vseh držav.
Kot že rečeno, je v predlagani strategiji navedenih tudi nekaj konkretnih ukrepov za povečanje zanesljivosti oskrbe, in sicer dokončanje vzpostavljanja enotnega energetska trga in zgraditev manjkajočih prenosnih poti, pri čemer je komisija opredelila 33 ključnih projektov. Prav tako naj bi še povečali raznolikost dobaviteljev energije ter poleg obstoječih partnerjev ( Rusija, Norveška, severna Afrika) poiskali še nove in tudi povečali možnosti dobavnih poti (Južni tok, Mediteranska zanka, plinski terminali). Okrepili naj bi tudi lastno proizvodnjo energije (obnovljivi viri in trajnostno usmerjeni fosilni viri), povečali koordinacijo zunanje energetske politike s tretjimi državami, dodatno razvijali nove tehnologije pridobivanja energije in seveda nadaljevali z izvajanjem ukrepov večje energijske učinkovitosti stavb, katerih poraba pomeni 40 odstotkov vse porabe energije in tretjino vse evropske porabe plina.
Komisija na koncu še ugotavlja, da svetovno povpraševanje po energiji narašča in se pričakuje, da se bo do leta 2030 zvišalo za 27 odstotkov. Po drugi strani pa se je proizvodnja energije v EU med letoma 1995 in 2012 zmanjšala za skoraj petino. Tako danes več kot polovico potreb po energiji v EU zadovoljijo zunanji dobavitelji. Pri tem je bilo leta 2012 v EU uvoženih skoraj 90 odstotkov nafte, 66 odstotkov plina in 42 odstotkov fosilnih goriv, za kar vsak dan v EU odštejemo več kot milijardo evrov. (bj)