Novi instrument za okrevanje NextGenerationEU bo vreden 750 milijard evrov.
Da bi bilo okrevanje vzdržno, enakomerno, vključujoče in pravično za vse države članice, Evropska komisija predlaga oblikovanje novega instrumenta za okrevanje, NextGenerationEU, ki bo vključen v učinkovit, sodoben in prenovljen dolgoročni proračun EU. Komisija je predstavila tudi prilagojen delovni program za leto 2020, ki bo prednostno obravnaval ukrepe za spodbujanje okrevanja in odpornosti Evrope.
Za zaščito življenj in zmožnosti preživljanja, oživitev enotnega trga ter zagotovitev trajnega in uspešnega okrevanja Evropska komisija predlaga, da se v celoti izkoristi potencial proračuna EU. EU bo z instrumentom NextGenerationEU, vrednim 750 milijard evrov, in s ciljno usmerjenimi okrepitvami za dolgoročni proračun EU za obdobje 2021–2027 povečala skupno finančno zmogljivost proračuna EU na 1850 milijard evrov.
Sredstva za instrument se bodo zbrala z začasnim povišanjem zgornje meje lastnih sredstev na dva odstotka bruto nacionalnega dohodka EU, kar bo komisiji omogočilo, da izkoristi svojo dobro bonitetno oceno za izposojo 750 milijard evrov na finančnih trgih. To dodatno financiranje se bo usmerjalo prek programov EU in odplačalo v daljšem časovnem obdobju s prihodnjimi proračuni EU – ne pred letom 2028 in ne po letu 2058. Da bi to pomagala doseči na pravičen način in z zagotavljanjem ustrezne porazdelitve, komisija predlaga več novih virov lastnih sredstev. Da bi bila sredstva čim prej na razpolago za reševanje najnujnejših potreb, predlaga tudi spremembo sedanjega večletnega finančnega okvira za obdobje 2014–2020 tako, da bi bilo že leta 2020 na razpolago za 11,5 milijarde evrov dodatnih sredstev.
Denar, zbran za instrument NextGenerationEU, bo vložen v tri stebre. Prvi steber - Podpora državam članicam pri naložbah in reformah vsebuje novi mehanizem za okrevanje in odpornost v vrednosti 560 milijard evrov, ki bo nudil finančno podporo za naložbe in reforme, tudi v zvezi z zelenim in digitalnim prehodom ter odpornostjo nacionalnih gospodarstev, in te povezoval s cilji evropskega semestra. Razpolagal bo z mehanizmom nepovratnih sredstev v višini do 310 milijard evrov in omogočal posojila v višini do 250 milijard evrov. Podpora bo na voljo vsem državam članicam, vendar bo osredotočena zlasti na najbolj prizadete in na področja, kjer so potrebe po odpornosti največje. Ta steber vključuje tudi predlog za okrepitev Sklada za pravični prehod s sredstvi v višini 40 milijard evrov za pomoč državam članicam pri hitrejšem prehodu na podnebno nevtralnost,
V okviru drugega stebra - Oživitev gospodarstva EU s spodbujanjem zasebnih naložb se bodo dodatna sredstva namenila tudi za program InvestEU, vodilni evropski program za naložbe, ki bo tako razpolagal s 15,3 milijarde evrov za mobilizacijo zasebnih naložb v projekte po vsej EU. Po zaslugi prispevka v višini 15 milijard evrov iz instrumenta NextGenerationEU se bodo z novim instrumentom za strateške naložbe, ki je vključen v program InvestEU, ustvarile naložbe v višini do 150 milijard evrov za povečanje odpornosti strateških sektorjev, zlasti tistih, ki so povezani z zelenim in digitalnim prehodom, in ključnih vrednostnih verig na notranjem trgu.
Tretji steber bo obravnaval vprašanja, ki jih je izpostavila kriza. Med drugim bo s 94,4 milijarde evrov dodatno podprt tudi program Obzorje Evropa, da se bodo lahko iz njega financirale življenjsko pomembne raziskave na področju zdravja, odpornosti ter zelenega in digitalnega prehoda,.
Hiter politični dogovor o instrumentu omenjenem novem instrumentu in splošnem proračunu EU za obdobje 2021–2027 na ravni Evropskega sveta do julija bi dal nov zagon okrevanju in EU zagotovil učinkovito orodje za oživitev gospodarstva in pripravljenost na prihodnost.
Treba se je usmeriti na Evropski zeleni dogovor
V Evropski komisiji poudarjajo, da ponovni zagon gospodarstva ne pomeni vrnitve na stanje pred krizo, ampak dodaten napredek in priložnost za odpravo škode z vlaganjem tudi v prihodnost, na dolgi rok. Vsa sredstva, zbrana v okviru instrumenta NextGenerationEU in prenovljenega dolgoročnega proračuna EU, se bodo prek programov EU med drugim usmerjala v Evropski zeleni dogovor kot strategijo EU za okrevanje. Zajemala bo prenovo stavb in infrastrukture ter krepitev krožnega gospodarstva s poudarkom na lokalnem zaposlovanju, spodbujanje energije iz OVE ter zagon gospodarstva, temelječega na čistem vodiku. Poleg tega bo zajemala čistejši promet in logistiko.
Poleg tega komisija krepi tudi mehanizem za pravični prehod, ključni element evropskega zelenega dogovora, da bi zagotovila socialno pravičnost pri prehodu na okoljsko nevtralno gospodarstvo, ki bo najbolj prizadel premogovno in ogljično intenzivne regije. Instrument se bo izvajal v sodelovanju z EIB in bo spodbujal naložbe, ki podpirajo prehod na podnebno nevtralno gospodarstvo. Do njegove uporabe bodo upravičene premogovniške regije in regije z ogljično intenzivnim gospodarstvom. Vključeval bo za 1,5 milijarde evrov nepovratnih sredstev iz proračuna EU in do 10 milijard evrov v obliki posojil iz lastnih virov EIB. Pomagal bo mobilizirati naložbe v višini 25 do 30 milijard evrov v regijah in območjih, ki jih bo prehod na podnebno nevtralno gospodarstvo najbolj prizadel, pri čemer bodo imele prednost tiste z omejenimi zmogljivostmi za soočanje s stroški prehoda.