Ta predlog bo prispeval k prenovi domov, šol, bolnišnic, pisarn in drugih stavb za namen zmanjšanja emisij in stroškov za energijo, kar bo izboljšalo kakovost življenja milijonov Evropejcev. Revizija direktive o energetski učinkovitosti stavb prevaja strategijo Evropske komisije za val obnove v konkretne zakonodajne ukrepe.
Glede na predlagana pravila bi morale biti od leta 2030 vse nove stavbe brezemisijske. Da bi izkoristili potencial hitrejšega ukrepanja v javnem sektorju, morajo vse nove javne stavbe imeti ničelne emisije že od leta 2027. To pomeni, da morajo stavbe porabiti malo energije, se oskrbovati iz OVE, kolikor je to mogoče, ne oddajati emisije iz fosilnih goriv na lokaciji in morajo na svojem energetskem certifikatu navesti svoj potencial globalnega segrevanja na podlagi emisij v celotnem življenjskem ciklu.
Pri prenovi stavb so predlagani novi minimalni standardi energetske učinkovitosti na ravni EU, ki zahtevajo, da se 15 odstotkov stavbnega fonda z najslabšo energetsko učinkovitostjo v vsaki državi članici posodobi. Za nestanovanjske stavbe to velja do leta 2027 in za stanovanjske stavbe do leta 2030. Ta začetna osredotočenost na stavbe z najnižjo učinkovitostjo izpolnjuje dvojni cilj maksimiranja potenciala za dekarbonizacijo in zmanjševanje energetske revščine.
Predvidene so jasnejše energetske izkaznice z boljšimi podatki. Obveznost energetske izkaznice je razširjena na stavbe, ki so v večji prenovi, stavbe, za katere se obnavlja najemna pogodba, in za vse javne stavbe. Stavbe ali stavbne enote, ki se ponujajo v prodajo ali oddajo, morajo imeti tudi certifikat, v vseh oglasih pa bo treba navesti razred energijske učinkovitosti. Do leta 2025 morajo vsa potrdila temeljiti na usklajeni lestvici od A do G.
Nacionalni načrti za prenovo stavb bodo v celoti vključeni v nacionalne energetske in podnebne načrte. To bo zagotovilo primerljivost in sledenje napredku ter vzpostavilo neposredno povezavo z mobilizacijo financiranja in sprožitvijo potrebnih reform in naložb. Ti načrti bodo morali vključevati načrte za postopno opuščanje fosilnih goriv pri ogrevanju in hlajenju najpozneje do leta 2040, skupaj s potjo za preoblikovanje nacionalnega stavbnega fonda v stavbe brez emisij do leta 2050.
Lažji dostop do informacij in nižji stroški za potrošnike bodo prispevali k spodbujanju prenove. Predlog uvaja stavbni „potni list za obnovo“, ki lastnikom zagotavlja orodje za lažje načrtovanje in postopno obnovo stavb brezemisijsko raven. Predlog opredeljuje „standarde hipotekarnega portfelja“ kot mehanizem za spodbujanje posojilodajalcev k izboljšanju energetske učinkovitosti svojega portfelja stavb in spodbujanje potencialnih strank, da svoje nepremičnine naredijo energetsko učinkovitejše. Komisija prav tako poziva države članice, naj v pravila o javnem in zasebnem financiranju vključijo vzpostavitev ustreznih instrumentov, zlasti za gospodinjstva z nizkimi dohodki. Od leta 2027 za namestitev kotlov na fosilna goriva ne bi smeli izplačati nobenih finančnih spodbud, državam članicam pa je dana zakonska možnost, da prepovejo uporabo fosilnih goriv v stavbah.
Nova pravila spodbujajo uporabo informacijske in komunikacijske tehnologije ter pametnih tehnologij za zagotovitev učinkovitega delovanja stavb, ter poziva k vzpostavitvi digitalnih baz podatkov o stavbah. Predlog pa podpira tudi uvedbo polnilne infrastrukture za električna vozila v stanovanjskih in poslovnih stavbah ter omogoča več namenskega parkirnega prostora za kolesa.