Ti so bistveni za izvajanje evropskega zelenega dogovora ter evropsko uresničitev podnebne nevtralnosti do leta 2050 in ambicioznih ciljev zmanjšanja emisij za leto 2030.
Med njimi je strategija za val prenove za izboljšanje energijske učinkovitosti stavb, s katero Evropska komisija namerava v naslednjih desetih letih vsaj podvojiti stopnjo prenove stavb ter tako zagotoviti večjo energijsko učinkovitost in učinkovitejšo rabo virov. To bo izboljšalo kakovost življenja ljudi, ki v teh stavbah prebivajo ali jih uporabljajo, zmanjšalo emisije toplogrednih plinov v Evropi, spodbudilo digitalizacijo ter okrepilo ponovno uporabo in recikliranje materialov. Do leta 2030 bi tako lahko prenovili 35 milijonov stavb in ustvarili 160 tisoč dodatnih zelenih delovnih mest v gradbenem sektorju.
Strategija EU za zmanjšanje emisij metana določa ukrepe za zmanjšanje emisij metana v Evropi in na mednarodni ravni. Predstavlja zakonodajne in nezakonodajne ukrepe v sektorjih energije, kmetijstva in odpadkov, ki predstavljajo približno 95 odstotkov emisij metana, povezanih s človekovo dejavnostjo. Metan je namreč za ogljikovim dioksidom drugi največji povzročitelj podnebnih sprememb in močan lokalni onesnaževalec zraka, ki povzroča resne zdravstvene težave.
Komisija je sprejela tudi Poročilu o stanju energetske unije za leto 2020 in ločene ocene 27 nacionalnih energetskih in podnebnih načrtov, ki analizirajo pot in ambicije posameznih držav članic za dosego podnebnih in energetskih ciljev do leta 2030. Splošna ocena kaže, da so države članice sposobne doseči te cilje in pri tem večinoma dobro napredujejo. V poročilih pa je poudarjen tudi prispevek, ki ga energetska unija lahko doprinese k okrevanju EU po gospodarski krizi, ki jo je povzročil koronavirus.