Evropska komisija je na konferenci COP29 v Bakuju v sodelovanju s številnimi partnerskimi državami, mednarodnimi organizacijami, nevladnimi organizacijami in razvojnimi bankami predstavila nov načrt partnerstva za zmanjšanje emisij metana, povezanih s proizvodnjo in porabo fosilne energije, da bi dodatno pospešila zmanjšanje emisij metana. Načrt vsebuje predlog za okrepitev sodelovanje med državami uvoznicami in izvoznicami fosilnih goriv, s čimer naj bi podjetjem pomagali pri izboljšanju njihovih sistemov spremljanja, poročanja in preverjanja ukrepov za zmanjšanje emisij metana. Načrt določa tudi vrsto konkretnih ukrepov, kot je sprejetje dodatnih politik in ukrepov, vključno z zanesljivim sistemom spremljanja, poročanja in preverjanja, ki temelji na načelih partnerstva za metan iz nafte in plina 2.0, ter projektni načrt za zmanjšanje emisij iz obstoječih virov, zagotavljanje jasnega časovnega okvira, pripravo naložbenega načrta in določitev potreb po človeških virih.
V okviru Globalne zaveze za metan, ki jo je doslej podprlo že 158 držav, je bilo sicer sprejetih že več nacionalnih predpisov in pobud, pri čemer pa podatki Globalnega sledilnika metana za 2024 kažejo, da na globalni ravni nismo na dobri poti, da bi do leta 2030 dosegli zastavljeni cilj o 30-odstotnem zmanjšanju emisij metana ter, da so za dosego tega cilja potrebne nadaljnje politike, dodatni pregledni podatki, ki temeljijo na konkretnih meritvah, ter obsežni naložbeni načrti. Zgovorni so tudi podatki Mednarodne agencije za energijo, ki kažejo, da je bilo letno povečanje koncentracije metana od leta 2020 do leta 2021 najvišje v zgodovini, zadnji podatki pa kažejo, da so se te ravni v letu 2022 še naprej povečevale. Dodatna prizadevanja za zmanjšanje emisij metana so zato zelo pomembna ne samo v luči doseganja podnebnih ciljev za leto 2050, temveč tudi zato, ker je metan močno lokalno onesnaževalo zraka in prispeva k nastajanju ozona, kar povzroča resne zdravstvene težave.