Evropska komisija je predstavila obsežen naložbeni sveženj v višini 3,2 milijarde evrov za podporo 21 projektom prometne, digitalne, podnebne in energetske povezljivosti na Zahodnem Balkanu.
Kot so sporočili iz Bruslja, gre za prvi večji sveženj projektov v okviru gospodarskega in naložbenega načrta EU za Zahodni Balkan, ki ga je Komisija sprejela oktobra 2020 in s katerim se bo v tej regiji začela izvajati strategija EU Global Gateway. Omenjeni finančni paket vključuje tudi 1,1 milijarde evrov nepovratnih sredstev EU iz instrumenta za predpristopno pomoč 2021–2027, dodatne dvostranske prispevke držav članic EU in Norveške ter ugodna posojila mednarodnih finančnih institucij. Prednostna področja, ki bodo deležna evropske finančne pomoči, se sicer nanašajo na projekte s področja trajnostnega prometa, uporabe energije iz obnovljivih virov, varovanja okolja in preprečevanja klimatskih sprememb, digitalizacije in zdravstva. Evropski komisar za sosedstvo in širitev Olivér Várhelyi je ob tej priložnosti izpostavil, da bodo boljše in bolj trajnostne povezave na področju prometa, digitalne infrastrukture in energije iz obnovljivih virov spodbudile gospodarstvo ter zeleni in digitalni prehod regije ter ustvarile številne priložnosti za ljudi in podjetja na Zahodnem Balkanu in po vsej EU. Te naložbe bodo tudi pospešile povezovanje regije v skladu z njeno jasno evropsko perspektivo.
Na področju energetike naj bi sicer največ finančne podpore bilo deležno več projektov, in sicer 12 milijonov evrov vreden projekt postavitve prve plavajoče sončne elektrarne na akumulaciji v Albaniji, ki naj bi na leto proizvedla 18 GWh električne energije in s tem zmanjšala izpuste CO2 za 8.700 ton na leto, dograditev trans-balkanskega energetskega koridorja v vrednosti 40,8 milijona evrov, v okviru katerega naj bi zgradili 84 kilometrov dolg dvosistemski 400 kV daljnovod med Bajino Bašto v zahodni Srbiji ter Bosno in Hercegovino in Črno Goro (s tem naj bi omogočili razvoj regionalnega trga in prispevali k zelenemu energetskemu prehodu), vzpostavitev sistema naprednega merjenja v Srbiji v vrednosti 40.1 milijona evrov ter postavitev treh sončnih elektrarn v Severni Makedoniji s skupno močjo 40 MW in skupno ocenjeno vrednostjo 34,3 milijona evrov.