Evropski parlament se bo v drugi polovici leta posvetil tudi zmanjševanju izpustov.
Parlament bo tako razpravljal o zakonodaji o zmanjšanju izpustov iz sektorja uporabe zemljišč in spremembe njihove namembnosti (LULUCF).
Evropski svet je julija lani namreč potrdil, da je sektor LULUCF, vključno z emisijami iz kmetijstva in gozdarstva, del okvira podnebne in energetske politike do leta 2030 in bi zato moral prispevati k cilju vsaj 40-odstotnega domačega zmanjšanja emisij, h kateremu se je EU zavezala na podlagi Pariškega
podnebnega sporazuma. Poleg napredka pri doseganju cilja EU za zmanjšanje domačih emisij toplogrednih plinov za vsaj 40 odstotkov do leta 2030 v primerjavi z letom 1990 bo to prineslo tudi zmanjšanje emisij toplogrednih plinov za 30 odstotkov v sektorjih, ki niso vključeni v sistem EU za trgovanje z emisijami ter zagotovilo okvir za stroškovno učinkovito blaženje na zemljiščih, razpoložljivih v kmetijskem sektorju brez emisij CO2.
Poleg tega pa se bodo evropski poslanci posvetili tudi spremembam evropskega sistema za trgovanje z izpusti. S tem želi parlament izpolniti zaveze EU v pariškem podnebnem sporazumu.
Parlament podpira predlog Komisije za linearni faktor vsakoletnega zmanjšanja količine emisijskih kuponov za 2,2 odstotka od leta 2021 naprej namesto sedanjega 1,74 odstotka, z možnostjo povečanja faktorja na 2,4 odstotka po letu 2024. Poslanci želijo podvojiti rezervo za stabilnost trga, ki naj bi v prvih štirih letih delovanja vsako leto prevzela do 24 odstotkov presežnih kuponov, 1. januarja 2021 pa bi se ukinilo 800 milijonov pravic, vključenih v rezervo.
Sredstva, pridobljena z dražbami emisijskih kuponov, bodo namenjena skladu za modernizacijo energetskih sistemov v državah z nižjimi dohodki ter skladu za inovacijo, iz katerega se bodo sofinancirali projekti pridobivanja energije iz obnovljivih virov, zajemanja ter shranjevanja CO2 ter nizkoogljične inovacije.
Poslanci predlagajo tudi ustanovitev sklada za pravičen prehod, ki bi bil namenjen programom za prerazporeditev ali prekvalifikacijo delavcev, ki bi ji prizadele spremembe na trgu dela zaradi prestrukturiranja gospodarstva v manj ogljične industrije.
Med poslanskimi dopolnili je tudi predlog, da bi se morala količina brezplačnih pravic za letalski sektor zmanjšati za 10 odstotkov glede na povprečje 2014-2016. Dohodki, pridobljeni z dražbo presežnih pravic, bi se porabili za obvladovanje podnebnih sprememb v EU in tretjih državah. Poleg tega se parlament zavzema še, da bi bilo treba od leta 2021 naprej obračunavati tudi emisije CO2, izpuščene v pristaniščih EU in med plovbo do njih, če se dotlej ne bo vzpostavil primerljiv sistem, ki bi deloval v okviru Mednarodne pomorske organizacije. Hkrati naj bi se oblikoval pomorski podnebni sklad za kompenzacijo pomorskih emisij, izboljšanje energetske učinkovitosti in omogočanje naložb v inovativne tehnologije za zmanjšanje emisij CO2 v pomorskem sektorju.