Kot pravijo v družbi Plinovodi, s preskrbo z zemeljskim plinom v Sloveniji za zdaj ni težav, brez posebnosti pa obratuje tudi slovenski plinski prenosni sistem. Uspešno poteka tudi polnjenje evropskih podzemnih skladišč plina, saj so bila ta konec minulega tedna v povprečju 93,9-odstotno polna, več kot 90-odstotno polna pa so bila tudi skladišča pri naši sosedih, kjer ima zakupljene skladiščne zmogljivosti Slovenija. Tako so skladišča v Italiji ta čas 92,8-odstotno, v Avstriji 95-odstotno in na Hrvaškem 95,6-odstotno napolnjena.
Dejanske številke tako presegajo prvotne zahteve Evropske komisije, ki je v pripravah na prihodnjo zimo pred kratkim že določila tudi odstotek polnjenja skladišč plina za leto 2023, in sicer je v izvedbeni uredbi, ki temelji na Uredbi o skladiščenju plina, je določila obveznost držav članic, da do 1. novembra 2023 zapolnijo 90 odstotkov svojih zmogljivosti skladiščenja plina. Kot so ob tem poudarili v Bruslju, zadostno napolnjena evropska skladišča plina prispevajo k zanesljivosti oskrbe in stabilnosti trga, zaradi česar je evropski energetski sistem tudi bolj primeren za soočanje z morebitnimi motnjami v oskrbi in povečanim povpraševanjem. Evropska komisarka za energijo Kadri Simson pa je ob tej priložnosti izpostavila, da je ključnega pomena, da se že zdaj začnemo pripravljati na zimo naslednjega leta. Ob tem je treba čim bolj zmanjšati vpliv ruskih manipulacij in morebitnega povečanja povpraševanja zaradi vremenskih razmer ali razmer na svetovnem trgu, pri čemer določitev rokovnika polnjenja plinskih skladišč za leto 2023 udeležencem na trgu zagotavlja prepotrebno gotovost in pomaga EU pri varnem prestajanje prihodnje zime. Uredba sicer določa tudi vmesne cilje polnjenja skladišč državam članicam, ki imajo podzemna skladišča, za februar, maj, julij in september.