Po predstavitvi novega evropskega podnebno-energetskega zakonodajnega paketa Pripravljeni na 55 so se v Parizu sešli tudi predstavniki Evropske zveze izvršnih direktorjev in po srečanju podali skupno izjavo. Kot so izpostavili, boj proti podnebnim spremembam zahteva močno sodelovanje med javnim sektorjem in industrijo. Zveza ob tem pozdravlja ponovno oceno glavnih evropskih regulativnih instrumentov, zlasti sheme spodbud za industrije, ki uporabljajo visokoogljične tehnologije. Zveza je kot najpomembnejši osrednji instrument prehoda na ogljično nevtralno gospodarstvo sicer Evropski uniji predlagala oblikovanje jasne formule določanja cen za trgovanje z emisijami ogljika. To je po njihovi oceni ključnega pomena za doseganje podnebnih ciljev. Upravni odbor je pozval tudi k nadaljnjemu izboljšanju evropskega sistema trgovanja z ogljikom (za elektroenergetsko in drugo težko industrijo) in k uporabi posebnega sistema (cap-and trade) za določanje trgovanja z emisijami, prilagojenega vsakemu posameznemu industrijskemu sektorju. Ta sistem bi se najprej uporabil za mestni in medkrajevni promet ter gradbeni sektor. Po letu 2030 pa bi se sistem, ki bi sprva razvijal sektorske mejne vrednosti emisij ogljikovega dioksida, združil v en sam sistem. Drugi predlog se nanaša na evropski sistem določanja cen za emisije ogljikovega dioksida, ki vključuje ukrepe za doseganje tako socialnega ravnovesja kot zmanjšanja emisij.
Izvršni direktorji so ob tem poudarili, da bo še poseben izziv razogljičenje mestnega in medkrajevnega prometa ter gradbeništva. Medkrajevni in mestni promet, električni osebni avtomobili ter druga lahka in težka vozila so se namreč doslej izkazali kot najučinkovitejši sektorji z vidika uporabe tehnologij z manjšo porabo energije in zmanjšanja emisij. Da bi spodbudili razvoj celotnega ekosistema okoli električne mobilnosti, so člani Evropske zveze izvršnih direktorjev že začeli tudi vrsto medsektorskih projektov, katerih namen je izboljšati proizvodnjo baterij in zgraditi infrastrukturo za polnjenje vozil po Evropi.
Podprli so tudi ambicijo Evropske komisije, izraženo v programu Val obnove stavb (cilj: letno obnoviti vsaj tri odstotke), ki bi pospešil preobrazbo stavbnega fonda. Stavbe bi morale izpolnjevati višje standarde energetske učinkovitosti z uporabo obnovljivih virov energije in z uporabo trajnostnih materialov. Pozvali so tudi k hitrejši zamenjavi ogrevalnih sistemov na fosilna goriva.
Zveza izvršnih direktorjev za obnovo, reformo in krepitev odpornosti evropskega gospodarstva, ki jo sestavlja dvanajst vodilnih ljudi iz mednarodno uveljavljenih evropskih podjetij na področju energetike, tehnologije in prometa, je bila ustanovljena leta 2020 kot odgovor na krizo, ki sta jo povzročila pandemija Covid-19 in evropski Zeleni načrt. Skupni cilj upravnega odbora je, da Evropska unija postane vodilna svetovna regija na področju varstva podnebja in spodbuja naložbe, inovacije, razvoj novih tehnologij in ustvarjanje novih, trajnostnih delovnih mest. Člani upravnega odbora aktivno sodelujejo pri različnih medsektorskih in vseevropskih projektih, kot so vseevropsko omrežje električnih polnilnikov za velike tovornjake, integracija distribucijskih sistemov električne energije v EU (v nekaterih omrežjih), digitalno spremljanje emisij ogljikovega dioksida, oblikovanje zdravih in trajnostnih zgradb za bivanje in delo, obstajajo pa tudi projekti, kot so e-avtobusi v Evropi, vrednostna veriga zelenega vodika in pospeševanje proizvodnje boljših baterij. V pripravi je več projektov, eden izmed njih pa je razvoj jekla z manjšim odstotkom ogljika. Evropska zveza izvršnih direktorjev bo prve rezultate svojih pobud in razpravo z visokimi evropskimi uradniki izvedla na novem vrhu, ki bo jeseni. (bj)