Evropske milijarde za krožno gospodarstvo

Evropska komisija je sprejela ambiciozen nov sveženj o krožnem gospodarstvu, ki bo temeljilo na trajnostni rabi virov. Predlagani ukrepi naj bi omogočili boljši izkoristek surovin, proizvodov in odpadkov, posledično pa prinesli prihranek energije in zmanjšanje emisij toplogrednih plinov. Za ta prehod bo zagotovljenih 650 milijonov evrov iz programa Obzorje 2020 in 5,5 milijarde evrov iz strukturnih skladov.
Sveženj o krožnem gospodarstvu med drugim sestavljajo ukrepi za zmanjšanje živilskih odpadkov, vključno s ciljem prepolovitve količine živilskih odpadkov do leta 2030, ukrepi standardov kakovosti za sekundarne surovine in ukrepi iz delovnega načrta za okoljsko primerno zasnovo za obdobje 2015–2017. Med predlogi so tudi spremenjena uredba o gnojilih za lažji postopek priznavanja organskih gnojil in gnojil iz odpadkov na enotnem trgu ter povečanje vloge biohranil, strategija za plastiko v krožnem gospodarstvu, ki obravnava vprašanja možnosti recikliranja, biorazgradljivosti, prisotnosti nevarnih snovi v plastiki, ter cilj trajnostnega razvoja glede znatnega zmanjšanja morskih odpadkov. Komisija je prav tako predstavila vrsto ukrepov za ponovno uporabo vode, vključno z zakonodajnim predlogom o minimalnih zahtevah za ponovno uporabo odpadnih voda.
Spremenjeni zakonodajni predlog o odpadkih določa jasne cilje glede zmanjšanja količine odpadkov ter dolgoročni načrt za ravnanje z odpadki in njihovo recikliranje. Skupni cilj EU je 65-odstotno recikliranje komunalnih odpadkov in 75-odstotno recikliranje odpadne embalaže do leta 2030. Do istega leta naj bi v EU na odlagališčih končala največ desetina vseh odpadkov.
Podpredsednik Komisije Frans Timmermans, pristojen za trajnostni razvoj, je ob tej priložnosti povedal, da naš planet in gospodarstvo ne moreta preživeti, če se bomo še naprej ravnali po načelu vzemi, naredi, uporabi in odvrzi. Dragocene vire moramo ohraniti in v celoti izkoristiti vso njihovo ekonomsko vrednost. Pri krožnem gospodarstvu gre za zmanjševanje količine odpadkov in varstvo okolja, pa tudi za korenito preoblikovanje delovanja našega celotnega gospodarstva. Kot je poudaril, lahko s ponovno preučitvijo načinov proizvodnje, dela in potrošnje ustvarimo nove priložnosti in nova delovna mesta. Predlagani sveženj ukrepov za spodbujanje krožnega gospodarstva po njegovem mnenju predstavlja celovit okvir, ki bo zares omogočil to spremembo. Določa namreč izvedljiv in ambiciozen načrt za boljše ravnanje z odpadki v Evropi in podporne ukrepe, ki zajemajo celoten cikel proizvodov.
Podpredsednik Jyrki Katainen, pristojen za delovna mesta, rast, naložbe in konkurenčnost, pa je izpostavil, da so predlagani ukrepi pozitivno sporočilo za tiste, ki želijo vlagati v krožno gospodarstvo. Kot je dejal, je potencial krožnega gospodarstva za ustvarjanje novih delovnih mest  ogromen, povpraševanje po boljših in učinkovitejših proizvodih in storitvah pa močno narašča. (bj)