Povečanje proizvodnje naj bi šlo predvsem na račun končanja remontnih del v francoskih nuklearkah, ki je v navedenem letu v jedrskih elektrarnah proizvedla 338.202 GWh. Francija je bila tudi največji proizvajalec električne energije iz jedrskih elektrarn in je k skupni jedrski proizvodnji električne energije prispevala dobro polovico vse tovrstne proizvedene elektrike oziroma natančneje 54,6 odstotka. Sledili so ji Španija s proizvedenimi 56.873 GWh (9,2-odstotni delež), Švedska, ki je prispevala 48.470 GWh (7,8-odstotni delež) in Finska s 34.308 GWh proizvedene električne energije (5,5-odstotni delež). Nemčija, ki je do leta 2021 bila druga največja proizvajalka električne energije iz jedrskih elektrarn v EU, pa je do aprila 2023, ko je povsem prenehala s proizvodnjo električne energije v jedrskih elektrarnah, v letu 2023 proizvedla 7.216 GWh električne energije. Skupna proizvodnja vseh evropskih nukleark je v letu 2023 znašala 619.601 GWh električne energije, kar je predstavljalo 22,8 odstotka vse v državah EU proizvedene električne energije.
Francija je sicer tudi država, kjer jedrska energija predstavlja največji vir zagotavljanja električne energije (65-odstotni delež), kar 62 odstotkov vse proizvedene električne energije so v letu 2023 dobili iz jedrskih elektrarn tudi na Slovaškem, na Madžarskem pa je delež jedrske energije v skupni proizvodnji električne energije znašal 44,8 odstotka.