Evropski ministri in ministrice za energijo so na izrednem zasedanju Sveta EU za energijo razpravljali o predlogu uredbe Sveta o krepitvi solidarnosti z boljšim usklajevanjem nabav plina, čezmejno izmenjavo plina in zanesljivimi referenčnimi vrednostmi za cene, predlogu uredbe o okviru za pospešitev uvajanja energije iz obnovljivih virov ter predlogu uredbe o popravnem mehanizmu za trg plina.
Novi ukrepi za skupno nabavo in v zvezi s solidarnostnim mehanizmom bodo izboljšali solidarnost v primeru resničnih izrednih razmer in pomanjkanja pri oskrbi s plinom, zagotovili boljše usklajevanje skupnih nabav plina, omejili nestanovitnost cen plina in električne energije ter določili zanesljive referenčne cene.
Evropska komisija je predlagala vzpostavitev korekcijskega mehanizma na plinskih trgih oziroma tako imenovane plinske cenovne kapice, ki bi zgornjo mejo cen terminskih pogodb za zemeljski plin za mesec vnaprej na nizozemskem trgovalnem vozlišču TTF postavil pri 275 evrih/MWh. Mehanizem bi se samodejno sprožil, če bi cena več kot dva tedna presegala to vrednost, obenem pa to ne bi odražalo razmer na globalnih trgih.
Več držav članic, tudi Slovenija, je bilo mnenja, da predlog ne odraža pričakovanja držav članic in dosega namena dogovora oktobrskega Evropskega sveta. Pogajanja glede predloga se bodo tako v naslednjih tednih še nadaljevala. Politični dogovor o vseh treh uredbah bo predvidoma sklenjen na naslednjem izrednem Svetu EU za energijo, ki bo 13. decembra.
Slovenski minister mag. Bojan Kumer je poudaril, da smo v EU že pokazali zmožnost sklepanja kompromisov v dobro vseh, kar bomo zagotovo dokazali tudi v prihodnjih tednih: Kot je dejal, so naše odločitve v preteklih mesecih prispevale k stabilizaciji trgov, zato moramo še naprej delovati enotno in biti pri tem dosledni. Če smo uspeli doreči kapico na tržne prihodke na 180 evrov/MWh, potem bi morala biti višina zamejitve cene plina bistveno nižja od predlagane, način zamejitve pa enostavnejši. Slovenija tako zagovarja cenovno omejitev za vse produkte, ne samo za mesec vnaprej, ob tem pa uporabo mehanizma na vseh evropskih borzah.
EU bo pospešila postopek izdaje dovoljenj za projekte na področju energije iz OVE
Uredba o določitvi začasnega okvira za pospešitev postopka izdajanja dovoljenj in uvajanja projektov na področju energije iz OVE uvaja nujne in ciljno usmerjene ukrepe, ki obravnavajo posebne tehnologije in vrste projektov, ki imajo največji potencial za hitro uvedbo in najmanjši vpliv na okolje.
Nova začasna pravila določajo najdaljše roke za izdajo dovoljenj za opremo za sončno energijo, nadgradnjo obstoječih elektrarn na OVE (zamenjava stare zmogljivosti z novo) in uvedbo toplotnih črpalk. Poleg tega uvajajo domnevo prevladujočega javnega interesa za projekte na področju energije iz OVE.
Države članice so se dogovorile, da postopek izdajanja dovoljenj ne bo trajal več kot tri mesece. V nekaterih okoliščinah bodo projekti sončne energije na obstoječih umetnih strukturah izvzeti od zahteve po izvedbi namenske presoje vplivov na okolje. Namestitev opreme za sončno energijo z zmogljivostjo do 50 kW, tudi za ljudi, ki proizvajajo sončno energijo za lastno porabo, bo imela koristi od tihega sporazuma po enem mesecu od začetka njene uporabe, če ne bo vprašanj v zvezi z varnostjo, stabilnostjo in zanesljivostjo omrežja.
Svet se je dogovoril, da je rok lahko največ šest mesecev za postopek izdaje dovoljenj za nadomestitev stare zmogljivosti z novo pri projektih na področju energije iz OVE, vključno z vsemi zadevnimi okoljskimi presojami. Če nadomestitev stare zmogljivosti z novo povzroči do 15-odstotno povečanje zmogljivosti elektrarne, bodo v treh mesecih dovoljene povezave na omrežje.
Države članice so se dogovorile o enomesečnem roku za namestitev toplotnih črpalk pod 50 MW in roku treh mesecev v primeru toplotnih črpalk iz talnih virov. Za nekatere kategorije toplotnih črpalk je po priglasitvi dovoljena priključitev na omrežje na prenosno ali distribucijsko omrežje. Države članice lahko izključijo nekatera območja ali strukture iz razlogov, povezanih z varstvom kulturne dediščine, interesi nacionalne obrambe ali varnostjo.
Svet se je tudi strinjal, da se za načrtovanje, gradnjo in obratovanje obratov in naprav za proizvodnjo energije iz OVE domneva, da so v prevladujočem javnem interesu. To bo takšnim projektom omogočilo poenostavljeno presojo številnih okoljskih obveznosti, vključenih v specifične direktive EU. Države članice so dodale možnost, da uporabo teh določb omejijo na nekatere dele svojega ozemlja, vrste tehnologij ali projektov.
Poleg tega je Svet soglašal tudi, da se čas, v katerem se obrati, njihove omrežne povezave in s tem povezana potrebna omrežna infrastruktura gradijo ali zamenjajo z novo zmogljivostjo, ne bi smel upoštevati v teh rokih. Pojasnjeno je bilo tudi, da bodo države lahko dodatno skrajšale roke za postopek izdajanja dovoljenj. Svet se je strinjal, da se državam članicam omogoči uporaba hitrejših pravil za izdajo dovoljenj za tekoče zahtevke za dovoljenja. Uredba bo veljala 18 mesecev, nato pa bo Evropska komisija pregledala, ali jo je primerno podaljšati.