Včeraj je potekalo zasedanje Sveta EU za promet, telekomunikacije in energijo.
Na njem so pristojni ministri dosegli dogovor o splošnem pristopu glede direktive o energetski učinkovitosti stavb in direktive o energetski učinkovitosti, ki sta del svežnja Čista energija. Poleg tega so sprejeli tudi uredbo o označevanju energetske učinkovitosti, s katero naj bi potrošnikom omogočili boljšo ozaveščenost o energetski učinkovitosti in porabi energije gospodinjskih aparatov.
S predlogom o energetski učinkovitosti naj bi zagotovili, da bodo do leta 2020 doseženi krovni cilji EU, do leta 2030 pa njeni podnebni in energetski cilji, in sicer z določitvijo zavezujočega cilja izboljšanja energetske učinkovitosti za 30 odstotkov ter s podaljšanjem obveznosti letnega prihranka energije v višini 1,5 odstotka do leta 2030. Višji cilj energetske učinkovitosti bo prinesel številne koristi. Manjše bodo emisije, izboljšala se bo zanesljivost energetske oskrbe, gospodinjstvom in podjetjem se bodo znižali stroški za energijo, znižala se bo stopnja energetske revščine. Višji cilj glede energetske učinkovitosti bo doprinesel tudi h gospodarski rasti in novim delovnim mestom.
Cilj predloga za energetsko učinkovitost stavb je spodbujati energetsko učinkovitost v stavbah in podpirati njihovo prenovo, da bi dosegli dolgoročni cilj razogljičenja obstoječega evropskega stavbnega fonda, ki je izredno neučinkovit. Stavbe v EU trenutno porabijo kar 40 odstotkov vse energije. Predlog zato državam članicam nalaga sprejetje dolgoročne strategije prenove stavb in jasneje določa financiranje energetske obnove stavb. Predlog spodbuja tudi e-mobilnost, saj zapoveduje postavitev vsaj ene električne polnilnice na deset parkirnih mest v nestanovanjskih stavbah in možnost priklopa električnega vozila na vsakem parkirnem prostoru v stanovanjskih stavbah. Te zahteve zadevajo stavbe z več kot desetimi parkirnimi mesti. Predlog prinaša temelje za pametno upravljanje stavb in poenostavljene sisteme ogrevanja in hlajenja.
Uredba o vzpostavitvi okvira za označevanje energetske učinkovitosti, ki nadomešča sedanjo zakonodajo, ohranja njena glavna načela, vendar podrobneje določa, krepi in razširja področje uporabe.
Okvir za označevanje energetske učinkovitosti omogoča kupcem, da so bolje seznanjeni z energetsko učinkovitostjo in porabo energije gospodinjskih aparatov, kar jim bo pomagalo zmanjšati stroške za energijo. To bo prispevalo tudi k zmanjšanju povpraševanja po energiji ter doseganju ciljev EU za povečanje energetske učinkovitosti do leta 2020 oziroma 2030.
Uredba določa roke za nadomestitev sedanjih razredov A+, A++ in A+++ z lestvico od A do G. Določa tudi postopek za prevrednotenje nalepk glede na tehnološki razvoj. Tako bi se lahko dolgoročno izognili pretirani uporabi višjih razredov učinkovitosti, s čimer bi zagotovili tudi spodbude za inovacije in izrivanje manj učinkovitih izdelkov s trga.
Predlog vsebuje tudi jasnejša pravila o promocijskih kampanjah in nacionalne spodbude za spodbujanje višjih razredov učinkovitosti, njegov namen pa je izboljšati mehanizme izvrševanja in preglednost za potrošnike z vzpostavitvijo zbirke podatkov o izdelkih, za katere veljajo zahteve za označevanje energetske učinkovitosti.
V uredbi so določeni natančni roki za prvo prevrednotenje vseh izdelkov z energijsko nalepko v skladu s tremi kategorijami izdelkov, in sicer splošni rok šestih let skupaj z dodatnimi 18 meseci, v katerih naj bi se nalepke pojavile v trgovinah, in 15 mesecev za belo tehniko (pomivalni stroji, hladilniki, pralni stroji) skupaj z dodatnimi 12 meseci, v katerih naj bi se nalepke pojavile v trgovinah, ter devet let za grelnike in ogrevalne kotle s klavzulo o časovni omejitvi veljavnosti 13 let.
Ko bodo vse nalepke A+ izginile s trga, bo presežek v najvišjih razredih povzročil nadaljnje prevrednotenje, in sicer 30-odstotnega v razredu A ali 50-odstotnega v razredu A+B. Ob prevrednotenju morata najvišja razreda ostati prazna, pri čemer je namen desetletno obdobje veljavnosti nalepke.
Zbirka podatkov o izdelkih bo na voljo od januarja 2019 ter bo organom za nadzor trga držav članic omogočila izvrševanje zahtev glede označevanja in zagotavljanje, da učinkovitost izračunov, na katerih temeljijo nalepke, ustreza navedbam proizvajalcev. Javna zbirka podatkov bo osredotočena na prijaznost do uporabnika in praktično uporabo. Del zbirke podatkov, ki zadeva skladnost, bo omejen, da bi bila zagotovljena zaupnost in varnost občutljivih poslovnih podatkov proizvajalcev.