Evropski operaterji prenosnih omrežij kos izzivu

V dopoldanskem času je na širšem območju Evrope nastopil delni sončev mrk. Čeprav, ki je trajal približno dve uri in na zunaj ni bil viden kot zelo intenziven pojav, pa se je ta, tako v Sloveniji kot v celotni Evropi odrazil v izpadu proizvodnje sončnih elektrarn. Kot je povedal vodja službe za obratovanje na Elesu Franc Kropec, se je tokratni sončev mrk zgodil v zelo neugodnem času in zelo hitro. In sicer ob relativno jasnem vremenu po celotni Evropi, ko je obratovalo veliko sončnih elektrarn in je bil izpad proizvodnje že zato večji. In, kot drugo se je zaključil okrog 12. ure, ko je sonce najvišje in je tudi s tega stališča proizvodnja sončnih elektrarn največja. V Evropi, kjer je skupna instalirana moč sončnih elektrarn nekaj več kot 87 GW sončnih elektrarn, se je proizvodnja sončnih elektrarn približno razpolovila. Slovenija, ki je relativno majhna država in ima tudi manjšo instalirano moč sončnih elektrarn, to je 266 MW. A prav zaradi lepega vremena je tudi v Sloveniji obratovalo veliko sončnih elektrarn, zato je bil izpad moči sončnih elektrarn precejšen, to je slabih 100 MW.

Ker so evropska prenosna omrežja povezana bi se lahko zgodilo, da bi se zaradi težav enega samega to poznalo na vseh sistemih, kar bi lahko pripeljalo tudi do električnega mrka. Na to so se evropski sistemski operaterji, združeni v organizacijo ENSTO-E, intenzivno pripravljali več mesecev in dorekli ukrepe za uravnavanje odstopanj med proizvodnjo in porabo električne energije. Kot je še povedal Franc Kropec, se je izkazalo, da so se sistemski operaterji dobro pripravili in ustrezno nadomeščali izpad proizvodnje sončnih elektrarn z drugimi konvencionalnimi viri. Tako je bil vsak sistem zase sposoben obvladovati pojave ob sončevem mrku, tako da se mrk na kakovosti obratovanja ni odražal. Prav tako pa so bili vsi pripravljeni tudi za pomoč drugim sistemom, če bi bilo to potrebno. (pb)