V izgradnjo čezmejnih povezav bi države članice EU morale investirati 150 milijard evrov.
Evropski parlament je sprejel resolucijo, v katero so zapisali, da je tesneje povezano medsebojno elektroenergetsko omrežje ključnega pomena, tako za doseganje ciljev glede obnovljivih virov energije, kot tudi za povečanje konkurenčnosti evropskega gospodarstva na račun nižjih cen električne energije.
S popolno vzpostavitvijo notranjega trga EU z električno energijo bi cene elektrike lahko znižali za vsaj dva evra na MWh in evropski odjemalci bi lahko tako do leta 2030 na leto prihranili od 12 do 40 milijard evrov. Resolucija še navaja, da bi morale države članice v projekte čezmejnega povezovanja elektroenergetskih omrežij za izpolnitev teh ciljev investirati 150 milijard evrov.
Z ustreznimi naložbami, ki bi omogočale, da bi lahko vsaka članica vsaj deset odstotkov svoje proizvedene elektrike poslala sosedam, bi EU vzpostavila tudi strateško odpornejše in trdnejše omrežje. Cilj desetodstotne čezmejne elektroenergetske povezanosti, ki naj bi ga dosegli do leta 2020, je po mnenju evropskih poslancev dragocen in pomemben korak v pravo smer, vendar ga dvanajst držav, predvsem z obrobja EU, še ne dosega in so zato močno izolirane od notranjega elektroenergetskega trga.
Uspešen model trgovanja na območju srednje in zahodne Evrope je skupno trgovalno območje med Avstrijo in Nemčijo, ki zagotavlja neomejeno trgovanje in skoraj stoodstotno zanesljivo oskrbo, zato bi ga bilo po mnenju poslancev smiselno še razširiti.
Srednja in jugovzhodna Evropa imata ogromen (večinoma neizkoriščen) potencial na področju obnovljivih virov. Sodelovanje in usklajevanje pri dolgoročnem načrtovanju ter gradnji infrastrukture pa bi moralo seči čez meje EU in zajeti tudi nečlanice na zahodnem Balkanu in Turčijo.
Baltske države so še vedno usklajene z ruskim elektroenergetskim sistemom in od njega odvisne, kar je ovira za resnično povezan in pravilno delujoč evropski trg, zato poslanci te države pozivajo, naj svoja omrežja čim prej uskladijo z evropskim elektroenergetskim omrežjem.
Z usklajenim načrtovanjem in izgradnjo regionalne omrežne infrastrukture na morju, dostopom do trga in z razdelitvijo rezerv bi lahko na območju Severnega morja do leta 2030 prihranili od 5 do 13 milijard evrov. Veter na Severnem morju ima sicer potencial za proizvodnjo več kot 8 odstotkov električne energije v Evropi do leta 2030.
Sedanje zmogljivosti čezmejnih povezav med Iberskim polotokom in EU so premajhne, predvideni načrti s seznama projektov skupnega interesa pa ne zadostujejo za uresničitev ciljev do leta 2020. Komisija naj bi zato dodatno preučila koristi čezmejnih povezav s Francijo, Veliko Britanijo, Italijo in južnimi sredozemskimi državami.
Evropski poslanci so tudi prepričani, da se je treba srednjeročno, vsekakor pa do leta 2030, na ravni regij dogovoriti o dodatnih ciljih čezmejnih povezav, ki bodo oprti na dokazih in sprejeti na podlagi različnih parametrov. Pri tem sta za odpravo preostalih ovir za delovanje evropskega elektroenergetskega trga nujna prost dostop do povezovalnih daljnovodov in njihova razpoložljivost. (pb)