Poslanci Evropskega parlamenta so na današnjem zasedanju glasovali proti izvzetju določenega števila emisijskih kuponov s trga.
Takšno pobudo je dala Evropska komisija, ki ocenjuje, da je cena ogljika v sistemu ETS prenizka, zato je predlagala začasno izvzetje določenega števila emisijskih kuponov s trga. S tem naj bi se cena z današnjih petih evrov dvignila na okrog devet evrov za tono CO2.
Shema za trgovanje z emisijami (ETS) je začela delovati leta 2005 in je eden ključnih elementov evropske podnebne politike. Njen namen je namreč, da do leta 2020 privede do zmanjšanja izpustov CO2 za 20 odstotkov glede na ravni iz leta 1990. Trenutni podatki Eurostata pa kažejo, da bodo ti okoljski cilji doseženi. Shema je bila oblikovana kot tržni mehanizem, kar pomeni, da se cene kuponov na trgu spreminjajo glede na ponudbo in povpraševanje po njih. Cena ogljičnih kuponov se je od leta 2005 spustila s povprečno deset evrov na tono CO2 na okoli pet evrov na tono CO2 v letu 2013. K padcu cene so prispevali različni dejavniki, med njimi finančno-gospodarska kriza in preštevilna, zapletena in medsebojno odvisna evropska zakonodaja. Evropska komisija je zato želela s trga umakniti določeno število kuponov. S tem pa bi umetno povišala ceno ogljika.
Kot so v razpravi ugotavljali evroposlanci, z višjo ceno ogljika ne bi prav nič vplivali na doseganje okoljskih ciljev do leta 2020. Za spodbude k trajnostnemu razvoju so namreč potrebne strukturne reforme ETS. Že več let trajajoča kriza opozarja na dejstvo, da je trajnostni razvoj usklajeno ravnovesje med skrbjo za okolje, konkurenčnostjo gospodarstva in socialnimi vidiki. EU ima danes enega izmed najstrožjih okoljskih standardov na svetu, konkurenčnost pa je šibka točka na marsikaterem področju. S svojo odločitvijo so pokazali, da verjamejo v trg ETS ter se hkrati zavedajo težav, s katerimi se soočajo evropska gospodinjstva in industrija. Ta ukrep bi namreč pripeljal do višjih cen energije, še posebej pa bi bile zaradi ukrepa obremenjene energetsko intenzivne industrijske panoge.
Tuji letalski prevozniki izvzeti iz sheme ETS
Evropski parlament je danes sprejel tudi dogovor o izvzetju tujih letalskih prevoznikov iz sheme ETS za največ eno leto. Iz sheme so izvzeti tudi evropski prevozniki, kadar letijo izven območja EU. EU se je za izvzetje tujih letalskih prevoznikov iz sheme ETS odločila zaradi pričakovanja globalnega sporazuma v okviru Mednarodne organizacije za civilno letalstvo (ICAO). Cilj je doseganje globalnega sporazuma na področju letalstva, ki zadeva tudi zunanje-trgovinska vprašanja ter spada v širši kontekst gospodarske krize. Notranji leti EU pa so še vedno podvrženi zakonodaji ETS.
Globalni sporazum na področju letalstva je nujno potreben, saj emisije CO2 v letalskem sektorju hitro naraščajo. Do leta 2020 bodo globalne emisije v mednarodnem letalskem prometu višje za okoli 70 odstotkov glede na leto 2005. ICAO napoveduje, da se bodo do leta 2050 emisije povečale celo za 300-700 odstotkov. Letalski prevozniki bodo zaradi sheme ETS morali vlagati v razvoj učinkovitejših letal z manj emisijami, vpliv na cene vozovnic pa bo po ocenah Evropske komisije majhen.
Ob tem so evroposlanci opozorili, da mora biti izvzetje tujih prevoznikov in letov iz sheme ETS le začasna rešitev, ki bo pripomogla k doseganju globalne rešitve. Ta zakonodaja mora vplivati na vse uporabnike zračnega prostora EU, da ne bo ogrožena konkurenčnost evropskih podjetij. Prav tako pa ne sme biti ogrožena skrb za ohranjanje čistega okolja. Ključnega pomena je pravična delitev bremena med sektorji. Za cestni in železniški promet že veljajo omejitve emisij in standardi za izboljšanje kakovosti goriva. Svoj del v sistemu ETS pa mora prispevati tudi letalstvo, saj se je delež emisij povečal za kar 87 odstotkov glede na leto 1990. To je tudi razlog, da je od januarja 2012 letalstvo vključeno v evropsko zakonodajo EU ETS. (pb)