EU bi se morala na konferenci ZN zavezati k ničelnim izpustom toplogrednih plinov do leta 2050.
Pred konferenco ZN o podnebnih spremembah COP25, ki bo med 2. in 13. decembrom potekala v Madridu, je Evropski parlament včeraj sprejel resolucijo o razglasitvi podnebnih in okolijskih izrednih razmer v Evropi in po svetu. Prav tako od Evropske komisije zahteva zagotovila, da bodo vsi pomembni zakonodajni ter proračunski predlogi popolnoma v skladu s ciljem Pariškega sporazuma, to je omejitev globalnega segrevanja na manj kot 1,5 stopinje Celzija, s čimer bi se izognili katastrofalnim posledicam podnebnih sprememb. V ločeni resoluciji parlament poziva EU, naj čim prej in najpozneje do leta 2050 Konvenciji ZN o podnebnih spremembah predstavi svojo strategijo za doseganje ogljične nevtralnosti. Obenem so poslanke in poslanci novo predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen pozvali, naj v, tako imenovani zeleni dogovor vključi cilj 55-odstotnega zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov do leta 2030.
Poslanke in poslanci so v resoluciji poudarili tudi, da sedanje ambicije na področjih letalskega in ladijskega prometa za zmanjšanje izpustov niso zadostne, zato bi morale vse države članice izpuste iz mednarodnega letalskega in ladijskega prometa vključiti v svoje nacionalne načrte. Obenem so Evropsko komisijo pozvali, naj predlaga vključitev pomorskega sektorja v shemo EU za trgovanje z emisijami (ETS).
Prav tako bi države članice EU morale vsaj podvojiti svoje prispevke v Zeleni podnebni sklad, poudarja resolucija parlamenta. Države članice so največje javne financerke podnebnih ukrepov, zato bi proračun EU moral v celoti izpolnjevati mednarodne obveznosti EU. Prav tako parlament ugotavlja, da obljube razvitih držav ne bodo dosegle skupnega cilja prispevkov v višini 100 milijard ameriških dolarjev letno po letu 2020.
Vse države članice EU so pozvali še, naj do leta 2020 postopoma ukinejo vse neposredne in posredne subvencije za fosilna goriva.
O podnebnih spremembah bodo na decembrskem srečanju razpravljali tudi voditelji držav EU, EU pa mora svojo posodobljeno strategijo na področju podnebnih ukrepov v sklopu pariškega sporazuma ZN predati v začetku prihodnjega leta.
Sicer pa je pariški sporazum podpisalo 194 držav in EU. Vse države članice EU so podpisnice sporazuma tudi posebej, vendar pa se na ravni EU usklajujejo o skupnih ukrepih za zniževanje izpustov. Da bi dosegli zastavljene cilje v sporazumu, morajo države vsakih pet let oblikovati svoje cilje na področju zaščite okolja, ki s časom postajajo vse ambicioznejši.