Takoj je treba izvesti vse varnostne izboljšave, ki so bile priporočene po stresnih testih v evropskih jedrskih reaktorjih.
Tako pravi resolucija, ki so jo včeraj sprejeli evropski poslanci in, ki hkrati poudarja, da morajo te izboljšave plačati upravljavci jedrskih elektrarn, prav tako pa morajo nositi odgovornost za stroške, nastale v primeru nesreče. Kot piše v resoluciji so stresni testi pokazali, da je treba v skoraj vseh jedrskih elektrarnah opraviti določene varnostne izboljšave, zato je treba takoj pristopiti k izvedbi potrebnih ukrepov za posodobitev.
Evropski parlament je pozdravil bližajočo se prenovo direktive o jedrski varnosti, ki bi morala biti ambiciozna in tako omogočiti izvedbo pomembnih izboljšav. Prav tako podpira tudi načrte Evropske komisije za zakonodajne in nezakonodajne instrumente za področje zavarovanja in odgovornosti na področju jedrske varnosti. Hkrati so poslanci poudarili, da bi morali imeti upravitelji jedrskih elektrarn in imetniki dovoljenj za ravnanje z jedrskimi odpadki popolno finančno kritje, ki bi jim omogočilo poravnavo vseh stroškov, za katere so odgovorni v zvezi s škodo, povzročeno ljudem in okolju v primeru nesreče.
Besedilo resolucije izpostavlja, da so bili stresni testi izvedeni v omejenem obsegu in niso bili razširjeni na ocenjevanje pripravljenosti na izredne dogodke zunaj območja jedrske elektrarne, kljub pomembnosti tega dejavnika pri omejevanju posledic morebitnih jedrskih nesreč za prebivalstvo. Opozorili pa so še na dejstvo, da je v EU 47 jedrskih elektrarn s skupaj 111 reaktorji takšnih, ob katerih v polmeru 30 kilometrov živi več kot sto tisoč prebivalcev.
Italijanska predsednica Odbora za energijo Amalia Sartori je komisijo pozvala, naj se jasno doreče časovnica in vsebina predlogov zavezujoče zakonodaje glede zavarovanja in odgovornosti na področju jedrske varnosti.
Slovenska poslanka v evropskem parlamentu dr. Romana Jordan pa je izpostavila, da je evropska jedrska stroka opravila ogromno delo, saj so bili opravljeni obremenilni testi v vseh 145 reaktorjih v EU in v 20 reaktorjih izven nje. Ti so pokazali, da nobeden od reaktorjev ni tako nevaren, da bi ga bilo treba ustaviti, pri vseh pa obstaja možnost, da se jedrsko varnost še izboljša. Pri testih se je izkazalo, da ni dovolj gledati le na obratovalno varnost, torej na tehnologijo samo, ampak so šibkejše točke tudi drugje, kot je na primer človeški faktor ali zasnova elektrarne, kar velja za Fukušimo. Po njenem mnenju so najpomembnejša stvar, ki jo lahko tudi na evropskem nivoju še okrepimo, neodvisni in strokovno močni upravni organi, ki lahko od lastnika jedrske elektrarne zahtevajo, da izvede določene izboljšave. (pb)