V Eurelectricu izpostavljajo, da podatki iz najnovejšega energetskega barometra 2024 kažejo, da bo letos že tri četrtine vse proizvedene električne energije v EU prišlo iz obnovljivih in nizkogljičnih virov. Na drugi strani pa poteka elektrifikacija industrije in prometa prepočasi, še več, povpraševanje po električni energiji se je v evropskem gospodarstvu med leti 2022 in 2023 zmanjšalo za 7,5 odstotka, razlog pa naj bi bilo zapiranje tovarn oziroma selitev proizvodnje v času energetske krize. Tako se industrija namesto, da bi poiskala rešitve v zelenem prehodu, raje zateka k drugim rešitvam, ki pa dolgoročno pomenijo zastoj pri doseganju energetsko podnebnih ciljev. V Eurelectricu ob tem še izpostavljajo, da je energetski sektor v letu 2023 v primerjavi z letom 2008 svoje emisije zmanjšal že za polovico, njegovi uspehi pri prestrukturiranju pa se ne kažejo tudi v drugih sektorjih. Tako stopnja splošne elektrifikacije evropske družbe že vrsto let ostaja pri 23 odstotkih, medtem ko naj bi delež električne energije v skladu z zastavljenimi cilji do leta 2040 znašal vsaj polovico končne rabe energije v EU.
Po podatkih Eurelectrica se trenutno le tretjina vse porabljene energije v evropski industriji krije z električno energijo, pri čemer je elektrificiranih zgolj 4 odstotke industrijskih visoko emisijskih toplotnih procesov, zamujamo pa tudi pri elektrifikaciji stavbnega sektorja in prometa. Tako se je prodaja toplotnih črpalk na evropskem trgu v letu 2023 zmanjšala za pet odstotkov, za zastavljenimi cilji pa precej zaostaja tudi prodaja električnih vozil, katerih skupno število se je letos sicer povečalo na devet milijonov, kar pa je še daleč od želenih 30 do 44 milijonov do leta 2030.
Poleg pomanjkanja povpraševanja po energiji, dodatno težavo predstavlja tudi velika nestanovitnost cen električne energije, pri čemer je bila avgusta letos na določenih evropskih trgih zabeleženih kar 1.031 ur z negativnimi cenami, na drugih pa so se hkrati ukvarjali z nenavadno visokimi cenami. Vse to posledično negativno vpliva na nadaljnje investicije v energetski sektor oziroma v dodatne naložbe v obnovljive vire. Na drugi srani se zaradi tega povečuje zanimanje za sisteme za zagotavljanje prožnosti in hranilnike, kar naj bi dolgoročno prispevalo k večji stabilnosti cen, a je tudi pri tem prevladujočega pomena ustrezno povpraševanje.
Po mnenju predstavnikov Eurelectrica je tako edini korak v smeri povečanja dolgoročne konkurenčnosti evropske industrije pospešena elektrifikacija ključnih panog na podlagi razpoložljivih tehnologij. Zato oblikovalce politik pozivajo, naj še naprej dosledno izvajajo zeleni dogovor, zagotovijo tržno sprejemljiv naložbeni okvir in postavijo jasno strategijo za elektrificirano, konkurenčno in razogljičeno evropsko industrijo.