Anton Colarič bo mesto izvršnega direktorja zasedal v naslednjem štiriletnem mandatnem obdobju, torej od januarja 2020 do konca decembra 2023.
Seja upravnega odbora EZS je bila sicer v glavnem namenjena analizi energetike za leto 2018, ki so jo pripravili v sektorju za analitiko v GZS. Analiza je pokazala, da je stanje v slovenski energetiki še vedno dobro, ni pa brez izzivov.
Predsednik EZS Marjan Eberlinc je zato v razpravi poudaril, da si EZS želi čim prejšnje sprejetje ključnega strateškega energetskega dokumenta na ravni države, kar predstavlja Celoviti nacionalni energetski in podnebni načrt (NEPN). »Poleg sprejetja NEPN si želimo tudi, da slovenska energetika napreduje, da se bo še naprej uvrščala v sam vrh indeksa energetske trileme Svetovnega energetskega sveta,« je poudaril Marjan Eberlinc. Ob tem dodal, da si EZS želi spodbujati takšne trajnostne energetske rešitve, ki bodo pripeljale do tega, da Slovenija postane gospodarsko uspešna nizkoogljična družba. Kot je dejal, je zanamcem treba pustiti takšno energetiko, oziroma takšno oskrbo z energijo, ki bo enako kakovostna, kot je dandanes. Predsednik EZS sicer opozarja, da se energetika nahaja v obdobju velikih sprememb. In, če se po njegovem mnenju zavedamo sprememb in sledimo trendom, lahko razmišljamo o naslednjih
korakih, o nadaljnjem razvoju, zato moramo imeti v mislih priložnosti, ki se ponujajo na notranjem evropskem trgu. Ob tem si želi, da bo analitika energetike tudi za leto 2019 in nadaljnja leta prikazala dobro stanje v panogi. »Širše slovensko gospodarstvo je še kako povezano z dobro delujočim energetskim sektorjem. Dobre rezultate pa lahko energetska panoga dosega, če se bo znašla v širšem evropskem okolju,« poudarja Marjan Eberlinc. Spomnil je tudi, da je Evropska komisija natanko pred letom dni, torej konec novembra 2018, sprejela strateško dolgoročno vizijo, imenovano Čisti planet za vse Evropejce, za uspešno, moderno, konkurenčno in podnebno nevtralno gospodarstvo do leta 2050. Ta kaže, kako lahko Evropa utira pot do podnebne nevtralnosti prek naložb v realistične tehnološke rešitve, opolnomočenja državljanov in usklajevanja ukrepov na ključnih področjih, kot so industrijska politika, finance ali raziskave, obenem pa zagotavlja socialno pravičnost za pravičen prehod.
Analiza, ki jo je obravnaval upravni odbor, vključuje podjetja v dejavnosti energetike, ki so po oceni EZS in Analitike GZS uvrščene v reprezentativne dejavnosti. Glavne skupine dejavnosti v okviru pojmovana sektorja energetike pa so: premogovništvo, proizvodnja električne energije, prenos električne energije (ELES) in SODO. (pb)