Evropski ministri za ekonomske in finančne zadeve so včeraj pričakovano potrdili pozitivne ocene Evropske komisije za drugi paket nacionalnih načrtov za okrevanje in odpornost, med njimi tudi za slovenskega. Kot je znano, so v prvem krogu že potrdili nacionalne načrte dvanajstih evropskih držav, včeraj pa še načrte Slovenije, Hrvaške, Cipra in Litve. Načrti so podlaga za črpanje sredstev iz 750 milijard vrednega sklada za okrevanje Evrope po pandemiji, potrditev načrtov pa članicam omogoča, da podpišejo prve sporazume o financiranju in da se izvedejo predhodna izplačila v višini 13 odstotkov od zaprošenih sredstev. V našem primeru to znaša 231 milijonov evrov, celoten načrt pa je vreden 2,5 milijarde evrov.
Strukturne spremembe in ukrepi iz nacionalnega načrta za okrevanje in odpornost se sicer osredotočajo predvsem na izzive, ki so povezani s staranjem prebivalstva, zdravstvenim sistemom, debirokratizacijo in trgom dela. S temi ukrepi želi Slovenija povečati odpornost na morebitne prihodnje šoke ter zagotoviti stabilno gospodarsko rast na srednji rok, izboljšati konkurenčnost gospodarstva in zagotoviti večjo produktivnost, predvidene investicije.pa se osredotočajo predvsem na zelene (42,2 odstotka sredstev) in digitalne projekte (21,2 odstotka sredstev). Načrt naj bi spodbudil tudi zasebni sektor, da naložbe usmeri v tehnološke spremembe in pri tem upošteva tudi okoljske cilje. Po besedah izvršnega podpredsednika Evropske komisije Valdisa Dombrovskisa, naj bi predhodna izplačila državam izvedli takoj, ko bodo urejene tehnične podrobnosti za izvedbo izplačil s posameznimi članicami, najpozneje pa v nekaj prihodnjih tednih.