Štiridnevna konferenca s široko mednarodno udeležbo več kot 200 predstavnikov različnih jedrskih deležnikov (iz raziskovalnih in akademskih organizacij, regulatornih teles in industrije) iz 30 držav vsega sveta se je začela z okroglo mizo o izzivih sodobne jedrske energetike. O strokovnih, političnih in družbenih vidikih krepitve jedrske energetike so razpravljali dr. Romana Jordan, slovenska poslanka v Evropskem parlamentu, dr. Walter Ambrosini, profesor na Univerzi v Pisi in predsednik evropskega združenja univerz z jedrskim programom ENEN, dr. František Pazdera, pomočnik češkega ministra za energijo in predsednik evropske jedrske tehnološke platforme SNETP, dr. Miroslav Lipar, vodja oddelka za varnost delujočih elektrarn pri Mednarodni agenciji za atomsko energijo, prof. Grzegorz Wrochna, direktor poljskega nacionalnega inštituta za jedrsko energijo, in dr. Jožef Zlatňansky, član uprave podjetja Slovenske Elektrarne, ki upravlja jedrske elektrarne na Slovaškem.
Nestabilnost regulatornega okolja je izziv resnemu načrtovanju v jedrski energetiki
Med ključnimi izzivi so razpravljavci na okrogli mizi omenili potrebo po izboljšanju razumevanja in ozaveščenosti različnih deležnikov o prednostih jedrske energije in njeni vlogi v energijski mešanici prihodnosti. To je eden od predpogojev za izboljšanje stabilnosti regulatornega okolja, ki je v evropskem prostoru izjemno zapleteno. »Izzivi postopkov za podaljšanje obratovanja obstoječih elektrarn in za gradnje novih reaktorjev so podvrženi dolgotrajnim in predvsem od države do države precej raznolikim postopkom. To močno otežuje resno načrtovanje in izvajanje jedrskih projektov v Evropi,« je poudaril dr. Jožef Zlatňansky in slikovito ponazoril, da je v EU, kjer ta hip gradimo tri jedrske elektrarne, regulatornih organov toliko, kot je držav članic. Regulatorni okvirji, v katerih lahko gradijo jedrske elektrarne na primer na Kitajskem, so torej bistveno drugačni.
Drug vidik nestabilnosti pa so po mnenju udeležencev evropske energetske strategije in politike, ki jim manjka jasnih dolgoročnih usmeritev. Razpravljavci so se strinjali, da se bo EU v okviru svoje energetske strategije morala močno posvetiti doslej nekoliko zapostavljenemu vidiku, to je konkurenčnosti oskrbe z energijo. Dr. Romana Jordan je ob tem poudarila, da energijski scenariji za EU do leta 2050 jasno izkazujejo, da je cena električne energije za gospodinjske in industrijske odjemalce najnižja v tistem scenariju, ki predvideva najvišji delež jedrske energije.
Pomembna je krepitev zaupanja odločevalcev in drugih deležnikov
In kako lahko jedrska stroka po svojih močeh prispeva h krepitvi stabilnosti regulatornega in odločevalskega okolja? Ena od poti je zagotovo prenos znanja in krepitev ozaveščenosti odločevalcev in drugih ključnih deležnikov. Prof. Walter Ambrosini je zato izpostavil aktivnosti združenja ENEN na področju obveščanja in ozaveščanja različnih deležnikov o pomenu jedrske energije za našo energijsko prihodnost. Poslanstvo združenja, ki ima 64 članov iz vse Evrope, je sicer predvsem ohranitev in krepitev kakovostnega izobraževalnega sistema na področju jedrskega inženiringa. »Vendar v zadnjem času glede na dogajanja v okolju svoje aktivnosti intenzivno nadgrajujemo tudi z obveščanjem, izobraževanjem in usposabljanjem drugih deležnikov, na primer političnih odločevalcev. Zavedamo se, da lahko znanje in ozaveščenost pomembno vplivata na razumevanje jedrske energetike in njene ključne vloge pri oblikovanju nizkoogljične energetske prihodnosti,« je poudaril Ambrosini in dodal, da aktivnosti na tem področju izvajajo v okviru projekta NUSHARE.
Tudi vabljeni predavatelj dr. Marc W. Goldsmith, ki je v zaključku prvega dneva konference spregovoril o kovanju novih okvirjev jedrske varnosti, je med pomembne naloge jedrskih inženirjev umestil širitev socio-političnega dialoga in aktivnosti za krepitev zaupanja različnih deležnikov v varne, zanesljive in okolju prijazne jedrske tehnologije.
Drugi in tretji konferenčni dan so udeleženci izmenjevali znanja in izkušnje, med drugim tudi s področij jedrske fuzije, materialov in obratovanja jedrskih elektrarn. Med odmevnejšimi vabljenimi predavanji pa sta bili predavanje o evropskih raziskovalno-razvojnih projektih na jedrskem področju ter o pomembnosti simulacijskih procesov za razvoj jedrskih tehnologij. Konferenca, ki jo je organiziralo Društvo jedrskih strokovnjakov v sodelovanju s slovenskimi jedrskimi deležniki, se sicer končuje jutri.
Mag. Mojca Drevenšek