Na Brdu pri Kranju je danes potekal 5. tradicionalni posvet Energetika in pravo, ki tudi letos prinaša vrsto aktualnih razprav o ključnih energetskih vprašanjih, in sicer o učinkih in posledicah uvedbe mehanizmov plačevanja zadostnih proizvodnih zmogljivosti (mehanizem CRM), uvajanju novih podpornih shem za obnovljive vire energije in soproizvodne enote, konkurenčnosti v energetiki, obnovi stavb in energetskem pogodbeništvu ter tudi vprašanjih varstva zasebnosti in varovanja podatkov, ki jih zbirajo pametna omrežja.
Mojca Černelč Koprivnikar je uvodoma izpostavila, da energetsko pravo postaja vedno bolj kompleksno, saj poleg klasičnih pravnih vprašanj vse bolj zastavlja tudi vprašanja povezana z varstvom potrošnikov, konkurenčnostjo in drugimi področji ter zato terja multidisciplinarnost. Gre skratka za širok nabor tem, pri čemer je osrednji cilj tudi tokratnega foruma Energetika in pravo predvsem spodbujati razvoj energetskega prava, in sicer v smeri, da se v Sloveniji ne bi le prepisovale evropske direktive, temveč bi lahko tudi sami podali kakšne izvirne rešitve.
video
Pred uvedbo mehanizma CRM bo treba odgovoriti še na vrsto vprašanj
Dr. Rajko Pirnat je uvodoma poudaril, da uvedba mehanizma CRM odpira dve ključni vprašanji, in sicer način ureditve ukrepa v slovenskem pravnem sistemu in dilemo, ali ne gre v tem primeru za državno pomoč in pod kakšnimi pogoji je sploh dopustna. Kot je dejal, gre za pravna vprašanja zato, ker gre dejansko za regulacijo cene električne energije, čeprav sicer v navezavi z zagotavljanjem zanesljivosti oskrbe. Po njegovih besedah obstoječi energetski zakon to področje ne obravnava v zadostni meri, zato ga bo v primeru odločitve za uvedbo tovrstnih ukrepov treba še temeljito pravno urediti, pri čemer so odprta tako vprašanja glede tega, katere vse obveznosti naj bi imeli dobavitelji oziroma odjemalci kot, kdo naj bi bil tisti, ki bo zadolžen za izvajanje tega ukrepa. Še pred tem pa je treba tudi temeljito proučiti, ali je ta ukrep res tisti, ki je nujno potreben in, ali s tem ne bomo posegli na področje nedovoljenih državnih pomoči. Po mnenju dr. Pirnata se bo opredelitvi neke vrste državne pomoči vendarle težko izogniti, saj ga bo brez zagotavljanja sredstev iz javnih virov težko izvesti, pri čemer je omejevalna okoliščina tudi dejstvo, da gre v večini primerov za pretežno državno lastništvo. Na vprašanje, v kolikšnem času bi vse te pravne in druge postopke povezane z uvedbo mehanizma CRM sploh lahko izpeljali, pa je dejal, da bo po njegovi oceni potrebnih kar štiri do pet let.
Spremembe podporne sheme za OVE gredo v smeri uvajanja tržnih mehanizmov
V nadaljevanju je mag. Mateja Čuk Anžlovar predstavila ključne novosti in pasti podporne sheme za obnovljive vire kot dovoljene državne pomoči. Kot je izpostavila, je ključno vprašanje, ki se ne zastavlja samo v Sloveniji, kako finančno omejiti podporno shemo in hkrati zagotoviti nadaljnjo podporo razvoju zelenih tehnologij. Kot je dejala, je bilo s sprejemom energetskega zakona storjenih kar nekaj korakov v smeri uvajanja tržnih mehanizmov na to področje, pri čemer so bili uvedeni dodatni viri financiranja (prispevek za fosilna goriva in daljinsko toploto), spremenjeni pogoji za vstop v podporno shemo (dostop do sheme omogočen manjšemu številu proizvodnih naprav) in podobno.
Kot pravne izzive na tem področju pa je izpostavila predvsem sam postopek izbire projektov, ki bodo v prihodnje še deležni podpore oziroma sam postopek razpisa in dodelitve pomoči, pa tudi vprašanja povezana z zamejitvijo glede na razpoložljiva sredstva.
Poleg energetskega bodo podjetja vse bolj morala upoštevati tudi pravila konkurenčnega prava
Dr. Aleš Ferčič je v svoji predstavitvi problematike konkurenčnosti energetskih trgov izpostavil, da je transformacija nekonkurenčnih energetskih trgov v bolj konkurenčne trge kompleksen dolgoročen proces, ki terja multidisciplinarno podporo, pri čemer pa bo treba tudi v energetiki upoštevati tudi temeljna izhodišča konkurenčnega prava. Ob tem se je osredotočil na dejanja, ki jih podjetja ne bi smela početi, pa tudi opozoril na nedopustno ravnanje oblasti. Kot je dejal, gre s strani podjetij predvsem za ukrepe nelojalnih ravnanj, v krog katerih sodijo zloraba prevladujočega položaja, tržna koncentracija, razni sporazumi in usklajena ravnanja. S področja nekonkurenčnega ravnanja oblasti pa gre predvsem za različne državne pomoči in omejevalne regulatorne ukrepe.
Energetsko pogodbeništvo za povečanje energetske učinkovitosti javnih stavb
Dr. Boštjan Ferk je v predstavitvi energetskega pogodbeništva poudaril, da je osnovni cilj teh postopkov s sodelovanjem več partnerjev zagotoviti zmanjšanje porabe energije. Kot je dejal, se ukrepi za dosego tega cilja lahko izvajajo s spremembami navad, skozi izvajanje energetskega menadžerstva, kot investicijski ukrepi, v obliki zamenjave dražjega energenta s cenejšimi in okolju prijaznejšimi ter z znižanjem standarda udobja. S kombinacijo vseh naštetih ukrepov je mogoče z majhnimi koraki doseči znatne energetske prihranke, pri čemer naj bi energetsko pogodbeništvo še zlasti prav prišlo v primeru obnove javnih stavb. Po evropski zakonodaji naj bi namreč na leto obnovili do tri odstotke javnih stavb, sredstva za izpolnitev tega cilja pa ne bo mogoče zagotoviti brez sodelovanja več deležnikov. Se pa tudi na tem področju odpira vrsta pravnih vprašanj od pogojev prenosa lastništva, načina zavarovanja investicij, sankcij v primeru nedoseganja dogovorjenih prihrankov in posledic predčasnega prenehanja pogodbenega razmerja.
Sodobne tehnologije odpirajo tudi vprašanja varovanja zasebnosti
Nataša Pirc Musar je ob koncu posveta osvetlila še nekatera vprašanja glede varovanja zasebnosti ob vse večjem vdoru sodobnih tehnologij. Kot je opozorila, bo pravo vedno zaostajalo za razvojem sodobnih informacijskih tehnologij, pri čemer je še dodaten problem, da so danes postali vdori v zasebnost očem nevidni. Ob tem je poudarila, da je ključno pravilo tudi v primeru uporabe množice podatkov, ki jih zagotavljajo ali jih še bodo pametna omrežja, obdeluj le toliko podatkov, kot jih potrebuješ za dosego osnovnega cilja.
Brane Janjić