Po podatkih Eurostata se je skupna poraba električne energije v EU lani v primerjavi z letom 2020 povečala za 4,2 odstotka. Podatki kažejo, da je prišlo tudi do preobrata pri proizvodnji, saj so fosilna goriva znova postala glavni vir proizvodnje električne energije, medtem ko so bili glavni vir leta 2020 obnovljivi viri energije. V letu 2021 se je po prvih ocenah Eurostata močno povečala proizvodnja električne energije iz sub-bitumenskega premoga za 25,6 odstotka in iz lignita za 16,2 odstotka.
Na strani obnovljivih virov energije preliminarni podatki za leto 2021 kažejo največje povečanje električne energije, proizvedene iz sončne energije (za 13 odstotkov), sledijo trdna biogoriva (za 9,6 odstotka). Zaradi neugodnih vremenskih razmer pa se je zmanjšala proizvodnja električne energije iz hidro- in vetrnih elektrarn, in sicer za 1,2 oziroma tri odstotke. V primerjavi z letom 2020 se je proizvodnja iz jedrskih elektrarn povečala za sedem odstotkov.
Na ravni posameznih energentov (goriv) je v letu 2021 k proizvodnji električne energije v EU največ prispevala jedrska energija s 731 TWh električne energije. Sledijo zemeljski plin s 550 TWh, veter s 386 TWh, hidroelektrarne s 370 TWh, lignit z 227 TWh, drugi bitumenski premogi s 193 TWh in sončna energija s 163 TWh električne energije.
Kljub temu, da se je poraba fosilnih goriv lani povečala, še vedno ostaja pod ravnjo iz leta 2019. Po velikem 12,4-odstotnem padcu porabe v letu 2020 prve ocene za leto 2021 kažejo petodstotno povečanje v primerjavi z letom 2020, kar je še vedno pod ravnmi pred pandemijo. Poraba trdnih fosilnih goriv je bila za osem odstotkov manjša kot v letu 2019. Ta dinamika je po pojasnilih Eurostata pričakovana glede na cilje razogljičenja EU.
Poraba premoga, tako rjavega kot črnega, se je lani sicer povečala, a še vedno ostala pod ravnmi iz leta 2019 in na drugi najnižji točki po letu 1990, kar kaže na nadaljnje upadanje porabe, in sicer zaradi učinkov pandemije v kombinaciji z učinki politik opuščanja premoga. Poraba črnega premoga se je lani glede na leto 2020 povečala za 14,7 odstotka in rjavega premoga za 12,8 odstotka, medtem ko se je v primerjavi z letom 2019 poraba zmanjšala za 7,2 oziroma za 9,5 odstotka.
Medtem, ko so cene zemeljskega plina v letu 2021 skokovito rasle, predvsem v drugi polovici leta, je bila njegova poraba v EU najvišja v zadnjih desetih letih in je dosegla 15,8 milijona TJ, kar pomeni 3,9-odstotno rast v primerjavi z letom 2020. Neto uvoz zemeljskega plina je leta 2021 predstavljal 86,4 odstotka notranje porabe v EU, kar je štiriodstotno povečanje v primerjavi z letom 2020. V letu 2021 je iz domače proizvodnje prišlo le 1,7 milijona TJ zemeljskega plina, kar predstavlja 8,7-odstotni padec v primerjavi z letom pred tem. Na drugi strani so skladišča zemeljskega plina v letih 2020 in 2021 zaznala največje črpanje zalog po letu 1990 (prvo leto, za katero so na voljo podatki).