Med nedavnim delovnim obiskom generalnega direktorja GZS v Premogovniku Velenje največ govora o upokojevanju in kolektivnih pogodbah.
Premogovnik Velenje so obiskali generalni direktor GZS mag. Samo Hribar Milič, izvršni direktor GZS Goran Novković, direktor Savinjsko-šaleške gospodarske zbornice mag. Franci Kotnik in predsednica SŠGZ dr. Cvetka Tinauer. Goste so sprejeli člani uprave Premogovnika Velenje in direktorja družb HTZ in PV Invest, ki so ob tej priložnosti predstavili delovanje Skupine Premogovnik Velenje in probleme, s katerimi se srečujejo v družbah.
Kot je v uvodu dejal predsednik uprave Premogovnika Velenje mag. Ludvik Golob, se ta v skladu z Načrtom finančnega in poslovnega prestrukturiranja osredotoča na osnovno dejavnost, pri čemer je poudaril, da saniranje degradiranih površin podjetje financira iz proizvodnje premoga brez pomoči sredstev iz državnega proračuna. Dodal je, da tega bremena ne želijo prelagati na državo, kljub temu pa si želijo nekoliko več sodelovanja s strani pristojnih institucij, saj električna energija, proizvedena iz fosilnih goriv, v tem trenutku brez pomoči države ne more biti konkurenčna.
V nadaljevanju pogovora je članica Uprave Premogovnika mag. Mojca Letnik izpostavila problematiko upokojevanja. Kot je dejala, jim svojevrstno težavo pri organiziranju poslovanja in pri izvajanju vseh postopkov racionalizacije predstavlja delovnopravna zakonodaja, ki ne spodbuja pravočasnega upokojevanja. Do konca tega leta bo namreč v Premogovniku 98 zaposlenih izpolnjevalo pogoje za upokojitev, kljub temu pa do dejanskega upokojevanja ne prihaja. Zato tudi ne morejo zaposlovati mladih kadrov, kar bo v zelo kratkem času ponekod povzročilo skoraj celoten izpad generacije. Ker vnaprej ne vedo, kdaj se bo zaposleni upokojil, je otežen tudi prenos strokovnega in specifičnega znanja ter s tem povezano planiranje razvoja kadrov.
Med delovnim obiskom so se dotaknili tudi vprašanja kolektivnih (tako podjetniških kot panožnih) pogodb, ki sta v veljavi od leta 1996. Mag. Ludvik Golob je poudaril, da so se časi od takrat že močno spremenili, nihče pa se še ni korenito lotil spreminjanja teh pogodb, kar bi bilo nujno, če želijo biti konkurenčni na trgu dela. Na ravni panoge so se sicer pogajanja že začela, vendar so zastala. In četudi bi želeli v tem času sami spremeniti kolektivno pogodbo, še vedno veljajo določila iz branžne pogodbe, v kolikor je ta za zaposlene ugodnejša, tako da so tudi pri tem zelo omejeni.
Iz tega, kar so ste nam predstavili, je razvidno, da se soočate z zelo zapleteno situacijo, zaradi česar je potrebno biti precej vztrajen in tudi inovativen pri iskanju rešitev. Pri svoji razvojni strategiji potrebujete razumevanje širše javnosti – tako notranje kot tudi zunanje, lokalne skupnosti in države, je ključne ugotovitve srečanja povzel mag. Samo Hribar Milič. Povedal je še, da trendi napovedujejo, da bodo cene električne energije tudi v naslednjih letih še vedno precej nizke, zato za stabilno preskrbo Slovenije potrebujemo nacionalno strategijo na tem področju in ne podjetniških. Zato bi po njegovem mnenju v reševanje tega vprašanja morali vključiti tako pristojne zbornice kot tudi vlado in poslance. Kar zadeva upokojevanje, pa sistemsko reševanje ni možno, zato bi bilo treba poiskati podobne rešitve, kot so jih v javni upravi in sprejeti predpis, ki bi to urejal za Premogovnik.