GIZ DEE o Energetskem konceptu Slovenije

»Trenutno je žal videti, da dokument ne upošteva v celoti gospodarskega razvoja Slovenije. Vloga distribucije električne energije v dokumentu ni dovolj poudarjena glede na cilje in dejstvo, da v podjetjih za distribucijo električne energije razpolagamo z znanjem, izkušnjami in strokovno usposobljenimi kadri. Razvoj energetskega sistema vidimo v vodilni vlogi distribucije,« meni predsednik GIZ distribucije električne energije mag. Bojan Luskovec.  

Odnos do uporabnika ter spremljanje proizvodnje in porabe električne energije predstavlja osnovno izhodišče za doseganje ciljev in zahtevane kakovosti storitev ter uvajanja pametnih merilnih in obračunskih naprav in sistemov. Energetika prihodnosti je »energetika uporabnika«. Ta odnos pa lahko zagotavlja samo distribucija (lastnik) na podlagi neposrednega stika z uporabniki. Zato je nujno zagotoviti mehanizme za motivacijo uporabnikov, ki obravnavajo in oblikujejo lastno porabo električne energije, uporabo energentov in skrb za okolje. 

Zagotavljanje pogojev za stabilnost DEES  

Drugi segment, kjer je, kot opozarja mag. Luskovec, potreben večji poudarek, je zagotavljanje pogojev za stabilnost distribucijskega elektroenergetskega sistema (DEES). Prihodki elektrodistribucijskih podjetij iz omrežnine že sedaj ne zagotavljajo povsem zanesljivega obratovanja DEES in kakovostne oskrbe vseh uporabnikov. Veljavni sistem omrežnin ne upošteva vplivov, ki jih povzroča dvosmeren pretok energije oziroma dodatnih vlaganj v DEES zaradi razpršenih obnovljivih virov energije (okrepitve omrežja, regulacije, pametna omrežja). Zmanjševanje končne cene energije na račun zmanjšanja omrežnine bi povzročilo zmanjšanje vlaganj v DEES, posledično pa zmanjšanje njegove zanesljivosti in kakovosti delovanja.  

Razvoj DEES mora temeljiti na investicijah za obnovo obstoječega omrežja, s poudarkom na robustnosti. Žledolom leta 2014 je pokazal, da je distribucijska mreža zelo občutljiva na vremenske vplive. Zato GIZ DEE dodatno predlaga, da EKS upošteva tudi koordinacijske in informacijske aktivnosti za obvladovanje havarijskih razmer v okviru sistema in inštitucij celotne države. Pri zagotavljanju zanesljive in stalne oskrbe z električno energijo je tako eden od ključnih ukrepov ureditev primerne zakonodaje, ki zagotavlja robustno in zanesljivo infrastrukturo (prioriteta v kabelskem podzemnem omrežju).  

Več pozornosti finančnim spodbudam države  

Tretji segment, ki mu je po besedah mag. Luskovca potrebno v Energetskem konceptu Slovenije posvetiti več pozornosti, so finančne spodbude države za širšo implementacijo razpršenih virov, kakor tudi za spodbujanje samooskrbe (net-metering). Te ne smejo povzročati socializacije stroškov oz. zmanjševanje omrežnine, saj omrežje, poleg distribucije, služi tudi uporabnikom net-meteringa v vlogi hranilnika energije.  

Naslednji razvojni korak na prehodu iz konvencionalnih/primarnih omrežij v pametna omrežja je uveljavitev naprednega upravljanja DEES in napredna merilna infrastruktura ob podpori informacijsko komunikacijskih tehnologij.  

Predlog usmeritev tudi ne predvideva  IKT podpore energetiki, kar pa je tako danes, kot za prihodnost nesprejemljivo in nepredstavljivo. S prihodom obdelave ogromnih količin podatkov in interneta stvari (Internet of Things), kot naslednji korak t. i. pametnih omrežij (Smart Grids), smo dobili možnost obvladovanja porabe in proizvodnje energije. Nove storitve bodo omogočile tudi spreminjanje navad ljudi in učinkovitejšo (po)rabo energije.  

Odgovor na razvojne izzive so pametna omrežja   

Nadalje je mag. Luskovec povedal, da razvoj trga z električno energijo, integracija porazdeljenih OVE, razmah elektromobilnosti in interakcija električnih vozil z distribucijskim omrežjem, prizadevanja za energetsko učinkovitost, izboljšanje zanesljivosti in kakovosti dobave ter zmanjšanje investicijskih in obratovalnih stroškov postavljajo DEES pred nove razvojne izzive, na katere lahko odgovorijo pametna omrežja. Z nadaljnjim razvojem pametnih omrežij bodo ustvarjeni pogoji za učinkovitejšo rabo energije oziroma prihranke na strani uporabnikov, pri čemer je predpogoj vzpostavljena napredna merilna infrastruktura.  

Vključevanje aktivnega odjema v obratovanje DEES je eden od elementov sodobnega pametnega omrežja s ciljem boljše/učinkovitejše izkoriščenosti obstoječe infrastrukture in nižanja skupnih stroškov sistema. Odzivnost odjema se lahko spodbuja z uvedbo naprednih in inovativnih tarifnih sistemov, pri čemer je potrebna predhodna uvedba naprednega sistema merjenja (AMI).  

Za boljše povezovanje sektorja energetike z industrijo, v smislu uvajanja novih/inovativnih tehnoloških rešitev, je potrebno spremeniti zakonodajo s področja javnega naročanja (predlog uvedbe Inovativnega javnega naročila - neposredno naročilo je korak v pravo smer).  

Opredeliti izvajanje GJS distribucijskega operaterja!  

Ob omenjenih predlogih GIZ distribucije električne energije je mag. Luskovec še poudaril, da interventni mehanizmi ne smejo povzročati socializacije stroškov, temveč morajo upoštevati pomemben vidik enakomernega trajnostnega razvoja celotne Slovenije. Ne nazadnje mora EKS opredeliti tudi način izvajanja GJS distribucijskega operaterja, katerega nosilec je lastnik distribucijske mreže. To je mogoče s prenosom koncesije na elektrodistribucijska podjetja. Ukiniti je potrebno posredno vodenje in izvajanje distribucijske dejavnosti na osnovi »vmesnega elementa« SODO ter strošek financiranja in delovanja SODO usmeriti v razvojne in strateške cilje distribucijske dejavnosti.  

Miro Jakomin