Tudi v Sloveniji bomo morali zemeljski plin postopno nadomeščati s plini obnovljivega izvora.
Pred dnevi je Združenje za zemeljski in obnovljiv plin v prometu (NGVA Europe) objavilo podatke o trenutni uporabi biometana v sektorju cestnega prometa v Evropi, ki kažejo, da je obnovljivi plin na voljo potrošnikom po Evropi in predstavlja povprečno 17 odstotkov vsega plina, ki se uporablja kot transportno gorivo. Na Gospodarsko interesnem združenju za distribucijo zemeljskega plina (GIZ DZP) so ob tem poudarili, da bomo morali tudi v Sloveniji upoštevali smernice in zakonodajo EU za postopno nadomeščanje deleža zemeljskega plina s plini obnovljivega izvora, kot so sintetični plin, vodik in biometan, če bomo hoteli doseči energetske in podnebne cilje.
Infrastruktura za proizvodnjo in uporabo goriva nenehno narašča in zato so tudi obnovljivi plini postali dostopni. Na vseh 4.120 evropskih polnilnih postajah za stisnjen in utekočinjeni zemeljski plin jih več kot četrtina dobavlja biometan, so sporočili iz združenja NGVA Europe. To je 17 odstotkov vsega plina v Evropi, ki se uporablja kot transportno gorivo (2,4 milijard m3 /23,4 TWh), kar ima pozitiven učinek na ogljični odtis, saj ta delež biometana v primerjavi z bencinom zmanjša emisije CO2 iz 20 odstotkov na skoraj 40 odstotkov.
Obnovljivi plini so popolnoma združljivi s trenutno infrastrukturo za zemeljski plin in vozili, kar omogoča nizkoogljični promet. Uvajanje obnovljivih plinov pa je ena izmed najboljših rešitev za pospeševanje nizkoogljičnega prometnega sektorja, ki temelji na krožnem gospodarstvu. V sektorju težkih tovorov je biometan vse večja resničnost in predvsem razpoložljiva tehnologija, ki lahko nadaljuje prodor na trg ter prispeva k prehodu na nizkoogljični promet.
Tudi Slovenija ima dolgoročni cilj nadaljnje odprto delovanje trga zemeljskega plina brez regulativnih omejitev, vendar z ustreznimi spodbudami, predvsem za večjo rabo obnovljivih virov energije, izpostavljajo na GIZ DZP.
V Celovitem nacionalnem energetskem in podnebnem načrtu (NEPN) je zapisano, da bomo morali z namenom doseganja energetskih in podnebnih ciljev tudi v Sloveniji upoštevali smernice in zakonodajo EU za postopno nadomeščanje deleža zemeljskega plina s plini obnovljivega izvora, kot so sintetični plin, vodik in biometan. Za ustrezni preboj plinov obnovljivega izvora v energetsko bilanco bo potreben razvoj trga obnovljivih plinov, ki bo lahko obstajal v sklopu trga zemeljskega plina ali pa kot samostojen trg.
K razvoju trga obnovljivih plinov bodo prispevali tudi operaterji sistemov zemeljskega plina z nepristranskim priključevanjem in dostopom do sistema proizvajalcev plinov obnovljivega izvora in drugih nizkoogljičnih plinov, dodajajo v GIZ DZP.
Zemljevid uporabe biometana po evropskih državah je dostopen na povezavi.(ja)