Tudi ob letošnjem svetovnem dnevu Zemlje, ki ga 22. aprila obeležujemo že od leta 1970, bodo v 192 državah potekali različni dogodki.
Glavna tema letošnjega dneva Zemlje ni namenjena samo ustvarjanju zelenih volivcev in pospeševanju okoljskih in podnebnih zakonodaj ter politik, temveč tudi pospeševanju do okolja prijazne tehnologije in ustvarjanju zelenih delovnih mest.
Svetovni dan Zemlje nas opominja, da si moramo vsi, vladne in nevladne institucije ter posamezniki, vsak dan prizadevati za trajnostno naravnan razvoj, za zdravo okolje in bivanje ter za okoljsko in podnebno bolj prijazen planet. Da bi lahko ohranili okolje v ugodnem stanju ter tako zagotovili, da nam še naprej omogoča dobro življenje, je vsekakor treba upoštevati omejitve, ki jih postavlja naravno okolje. Upoštevanje omejitev pa na drugi strani ponuja in razvija priložnosti, ki se kažejo tudi v naraščajočem številu primerov dobre prakse krožnega gospodarstva.
Poudarek je na trajnostnem in bolj učinkovitem upravljanju z viri, spodbujanju razvoja ekosistemskih storitev in prehodu v bolj krožne procese proizvodnje in trajnostne potrošnje. Krožno gospodarstvo tako ponuja model gospodarstva (proizvodnje, potrošnje), ki omogoča življenje in ustvarjanje na okolju bolj prijazen način. K temu lahko pripomorejo nova znanja in tehnologije, nov način oblikovanja, novi poslovni modeli (delitev, ponovna uporaba, uporaba/najem), ki sledijo paradigmi krožnega gospodarstva, kar zahteva spremembo oziroma prilagoditev skoraj vseh sistemov delovanja.
V preteklem letu je Ministrstvo za okolje in prostor (MOP) delovalo predvsem na promociji priložnosti krožnega gospodarstva, soustvarjanju procesa in dialoga z deležniki, ključnimi za prehod v krožno gospodarstvo, ter v širjenju znanja na temo krožnega in zelenega gospodarstva. MOP vodi delovno skupino direktorjev za krožno gospodarstvo, ki je bila ustanovljena z namenom, da bo prispevala k identifikaciji potencialov v Sloveniji za prehod v krožno gospodarstvo, koordinira pripravo stališč Slovenije do svežnja Evropske komisije za krožno gospodarstvo in vsebinsko sodeluje pri oblikovanju ustreznih usmeritev in konkretnih predlogov za izvajanje ukrepov, ki izhajajo iz sprejetega Operativnega programa za izvajanje Evropske kohezijske politike v obdobju 2014 - 2020 ter Strategije pametne specializacije.
Med temeljnimi programi za planet Zemljo je tudi Pariški podnebni sporazum, ki je pričel veljati novembra lani in ga je potrdil Državni zbor. Gre za dolgoročen program za planet, za novo poglavje na poti v trajnosten razvoj in je zagotovo eden najbolj pomembnih mednarodnih pogodb z zgodovini OZN. Je pravno zavezujoč, univerzalen sporazum, ki vsebuje dolgoročen cilj omejitve dviga svetovne temperature pod 2 stopinji Celzija v primerjavi s predindustrijsko dobo, s prizadevanji v smeri omejitve dviga na zgolj 1,5 stopinje.
Slovenija je uspešna tudi pri doseganju mednarodnih in nacionalno določenih obveznosti zmanjševanja emisij toplogrednih plinov (TGP). Ocena doseganja ciljev Operativnega programa ukrepov zmanjšanja emisij do leta 2020 (OP TGP 2020) podaja zelo pozitivno sliko gibanja emisij v sektorjih, za katere veljajo letni cilji, ki jih Slovenija celo znatno presega. Zadnji razpoložljivi podatki o emisijah v sektorjih izven sistema EU ETS namreč kažejo, da so bile te v letu 2015 za 11odstotkov nižje od zastavljenega letnega cilja. Glede na kratko obdobje izvajanja OP TGP 2020 je razumljivo, da je veliko ukrepov še v fazi načrtovanja, največje zaostanke pri izvajanju politik in ukrepov pa kažejo kazalci v sektorju prometa, kjer OP TGP 2020 sicer načrtuje največja absolutna znižanja emisij. Zaostanki se pri izvajanju ukrepov kažejo tudi še v poglavjih Zelena rast gospodarstva in Stavbe, za nadaljnje še bolj uspešno zmanjševanje emisij pa je treba največ poudarka nameniti krepitvi izvajanja obstoječih akcijskih, programskih in strateških dokumentov.
Slovenija je konec lanskega leta sprejela Strateški okvir prilagajanja podnebnim spremembam, ki predstavlja prvi korak k razvoju celovitega medsektorskega procesa prilagajanja podnebnim spremembam. Vlogo države na tem področju je predvidena preko zagotavljanja ustreznih podlag in podnebnih storitev, prostora za sodelovanje in povezovanje ter strateških usmeritev. Posebej pomembno namreč je, da razvojne in prostorske politike države vključujejo tudi presojo vplivov podnebnih sprememb, ter da na tem področju poteka širše sodelovanje, povezovanje in izmenjava izkušenj ter dobrih praks. Aktivnosti in ukrepi prilagajanja se izvajajo večinoma na lokalni ravni, saj gre za lokalne značilnosti, država pa nudi širši strateški okvir in deloma tudi finančno podporo. Pomembno je poudariti, da lahko intenzivnejše zmanjševanje emisij še vedno zmanjša obseg sredstev in ukrepov, potrebnih za prilagajanje vplivom podnebnih sprememb ter v tem oziru še naprej krepiti aktivnosti blaženja podnebnih sprememb.
V Sloveniji je opazen izrazit razkorak med povečanjem gospodarske aktivnosti in emisijami, ne pa tudi razkorak med gospodarsko rastjo in skupno rabo materialnih virov, kar je za doseganje ciljev zmanjšanja emisij in dolgoročno konkurenčnost ključno. Tudi z namenom pospešiti aktivnosti, ki bi to spodbujale, je MOP v sodelovanju z resornimi ministrstvi pripravil Okvirni program za prehod v zeleno gospodarstvo z Akcijskim načrtom izvajanja le-tega in Načrtom aktivnosti ministrstev in vladnih služb za leti 2015 in 2016. Hkrati s sprejemom okvirnega programa je bila ustanovljena tudi medresorska delovna skupina, ki bo spremljala in nadgrajevala ukrepe, pod vodstvom Kabineta predsednika vlade.