Glavni izziv MOL je učinkovito upravljanje z energijo

Študija, ki so jo v okviru projekta Ljubljana, pametno mesto pripravili na Centru za energetsko učinkovitost Instituta Jožef Stefan, ponuja različne možnosti in predloge ukrepov, s katerimi lahko Ljubljana dolgoročno bistveno zniža količino emisij toplogrednih plinov in porabo energije. Danes ima Ljubljana namreč visok delež v porabi energije (13 odstotkov v rabi končne energije v Sloveniji) ter emisij toplogrednih plinov. To pomeni, da jo v prihodnje MOL največ dela čaka na področju učinkovitega upravljanja z energijo, česar bi se morala lotiti čim prej in čim bolj sistematično, in na področju prometa, ki je glavni onesnaževalec v Ljubljani. Tako bi samo z uvajanjem sistematičnega upravljanja z energijo v MOL stroške za energijo na letni ravni znižali za 708 tisoč evrov. Veliko več dela pa MOL čaka na področju prometa. Za dosego ciljev Ljubljana potrebuje predvsem dostopen, učinkovit in cenovno sprejemljiv javni promet in trajnostno prometno infrastrukturo. 

Avtorji raziskovalnega projekta so analizirali različne scenarije, po katerih lahko Ljubljana v naslednjih desetletjih bistveno zniža količino emisij toplogrednih plinov in porabo energije. Ugotavljali so, kaj doseganje teh scenarijev zahteva od MOL, kaj od javnega in zasebnega sektorja ter kaj od industrije. Študija proučuje dva ciljna scenarija, ključno merilo pa je znižanje emisij CO2. Prvi scenarij vsebuje doseganje že sprejetih okoljskih ciljev, kar pomeni znižanje emisij CO2 za 50 odstotkov do leta 2050. Drugi pa je tako imenovani scenarij trajnostne odličnosti, v okviru katerega bi Ljubljana do leta 2050 lahko znižala emisije CO2 za kar 80 odstotkov. Kot je povedal vodja Centra za energetsko učinkovitost mag. Stane Merše, so analize pokazale, da Ljubljana lahko uresniči oba scenarija, ne da bi se bilo treba njenim prebivalcem, organizacijam in uporabnikom storitev mesta čemur koli odreči. Med ključnimi ukrepi, ki bodo prispevali k temu, sta visoka stopnja energetskih obnov stavbnega fonda ter prenova voznega parka. Priložnosti so še v večjem izkoriščanju energetskega potenciala odpadkov, prenovi vodovodnega omrežja v smeri zmanjševanja izgub ter povečevanje deleža obnovljivih virov energije, saj obstaja še velik potencial glede na geografski položaj Ljubljane (HE na Srednji Savi). Poleg tega bi morala industrija kot energent uporabljati pretežno zemeljski plin, vsekakor pa je treba ohraniti in še bolj razvijati daljinsko ogrevanje, ki je po besedah mag. Meršeta pomembna konkurenčna prednost Ljubljane.

Kot že rečeno, analize kažejo, da Ljubljana lahko doseže tudi scenarij trajnostne odličnosti na področju okoljske učinkovitosti, po katerem bi do leta 2050 emisije CO2 znižali kar za 80 odstotkov. Za doseganje tega cilja bo treba vpeljati nove tehnologije, predvsem vodika kot energenta v industriji ter tehnologije za zajem in shranjevanje ogljika. A mag. Merše opozarja, da morajo pri doseganju trajnostne odličnosti sodelovati vsi ključni deležniki in ne zgolj MOL, saj samo z ukrepi mestne oblasti ni možno doseči ambicioznih ciljev. V projekte je treba vključevati vse ključne akterje v MOL, ki so pomembni za njihovo izvedbo in iskati konsenz za doseganje tega cilja. Le tako bodo vse strukture v mestu ravnale v smeri trajnostnega razvoja in prehoda MOL v nizkoogljično družbo. (pb)